Radodarna Neretva
20 let foto safarija
Ko je podjetni gostinec Pavo Jerković 16. julija 1996 z lađo popeljal prvo skupino turistov na močvirski foto safari, so se mu Neretvani smejali. Niti sanjal ni, da bo 'hrvaška Kalifornija' tako hitro postala priljubljen turistični cilj.
Nedelja, 18. december 2016
1.620 hektarov delte Neretve je ornitološki rezervat, kjer so našteli 310 vrst ptic. Med njimi jih 115 gnezdi v rastju Donjeneretvanske blatije, kot delti pravijo nekateri. Če vas foto safari ne zadovolji, se potolažite v Metkoviću, z drugo največjo ornitološko zbirko v Evropi.
RODOVITNI KRAJI
»Neretvanske mandarine so najboljše,« trdijo mnogi, sploh domačini, ki se imajo najprej za Neretvane in šele nato za Dalmatince in Hrvate.
Neretva je nekdaj široko poplavljala ravnico pred izlivom pri Pločah, dokler sredi 19. stoletja Avstrijci niso začeli z regulacijo toka in tudi domačine priučili sušenja močvar za pridobivanje obdelovalne zemlje. Delto so ukrotili s številnimi kanali – jendeki, kot jim pravijo Neretvani, ki nastajajo še danes.
Bagri kopljejo dovolj globoko, da pridejo na plano najbolj rodovitne plasti. Čez zimo mulj pomrzne in se poleti presuši. Prvo leto je zemlja primerna za paradižnik in zelje, nato pa za najbolj donosne – mandarine.
LAĐA ALI TRUPICA?
Nastanek tipičnih plovil povezujejo s primitivnimi čopulami, s kakršnimi so pred stoletji veslali ob jadranski obali, v 17. stoletju pa so si jih Neretvani prilagodili za svojo plovbo po mirni vodi.
Izjemno plitva in le štiri metre dolga trupa ali trupica lahko tovori kakih 300 kilogramov – običajno dve osebi in dnevni pridelek, zato velja za 'osebno plovilo'. 'Tovorna' lađa je pri dnu podobna trupi, zgornji del pa je dvakrat večji in lahko vkrca do tri tone lubenic, mandarin ali turistov za foto safari po kanalih do jezera Kuti, kjer jim priredijo piknik lokalnih dobrot ob glasbi in plesu.
NERETVANSKA POJEDINA
Brodet iz jegulj zgostijo z žabami. Domačini imajo najraje pekočega, zato na vsako ribjo glavo, ki plava v loncu, dodajo po en feferon in vse skupaj postrežejo s polento in domačim kruhom izpod peke.
Močvirska preteklost močno zaznamuje kulinariko teh krajev. Na pretek je bilo predvsem žab in jegulj, ki jih z ostmi in vršami po močvirju lovijo še danes. Poleg brodeta jih pripravljajo na nešteto načinov: od ocvrtih do pečenih in žab, ovitih v pršut, do jegulje z zeljem ali na žaru. Na pojedini nikdar ne manjkajo sezonsko sadje ter pršut in sir, ki ga najraje poplaknejo z vinom plavac mali – rdečim ali roséjem. Za uvod in zaključek pa postrežejo suhe domače fige s šilcem lozovače, morda žganja iz mandarin ali orehov.
POJEJTE ALI PREDELAJTE
Mandarine so najboljše sveže, med trgatvijo ali doma. Če boste pri ceni tri kune za kilogram z Neretve privlekli več zabojčkov, jih nekaj predelajte. Najbolje v mandarincine, marmelado (odlična je v kombinaciji z bučami!), sirup ali liker, zelo vsestranske pa so kandirane – za sladice, z vročo čokolado ali za omake k mesu.
Neolupljene sadeže narežite na kolute ter zavrite vodo, cimet in sladkor – ko se stopi, dodajte mandarine in kuhajte vsaj 10 minut, dokler ne nastane gost sirup. V kozarcih za vlaganje bodo v hladilniku zdržale vsaj do božiča.
MANDARINE OB NERETVI
V dolini Neretve poleg drugih agrumov uspeva vsaj 20 sort mandarin. Gre za najbolj severne plantaže v svetu, kjer mandarine gojijo le do 40. vzporednika. Prva že konec septembra dozori sorta zorana, obiranje drugih je v polnem razmahu oktobra in novembra, ko so tudi cene najnižje, do konca decembra pa oberejo še mandarine saigon.
Na trgatvi vas podučijo, da so nekdaj mandarine obirali s hitrim polkrožnim trzljajem roke, da je pecelj ostal čvrsto na sadežu, nato pa vam razdelijo zaobljene škarje, da z neveščimi rokami ne bi delali škode.J
Ozrite se tudi na zaraščene obronke plantaž, kjer lahko naletite na zanemarjene nasade granatnih jabolk ali kivija – tudi ta sadeža dozorita v času mandarin!
Oznake:
- foto safari
- Radodarna Neretva