Znova najdeni kompas

Jeepov kompaktni športni terenec prve generacije zlasti zaradi oblike ni bil omembe vreden igralec v razredu, ki se je v zadnjih nekaj letih bistveno razširil in korenito spremenil. A na srečo se je z drugo generacijo korenito spremenil tudi compass.

Iz nekoliko neposrečenega račka se je namreč prelevil v privlačno športno terensko vozilo, ki je navzven videti kot pomanjšana različica uspešnega grand cherokeeja. Čeprav gre za značilni urbani terenec, pri katerem prevladujejo mehke linije, ga krasi nekaj za to legendarno znamko značilnih oblikovnih elementov. To velja zlasti za motorno masko s sedmimi pokončnimi režami, ki v spomin prikličejo jeepa vseh jeepov, willysa, tu pa so še poudarjeni oglati blatniki.

Čeprav po videzu ne izstopa, po želji ponuja boljše terenske zmogljivosti od večine sodobnih tekmecev.


Notranjost sledi trenutnemu hišnemu oblikovnemu slogu, pri čemer prevladata občutek robustnosti in kakovosti. Tu in tam sicer najdemo nekaj cenene plastike, ki ne pokvari pozitivnega splošnega vtisa. Upravljanju multimedijske in klimatske naprave je namenjen velik zaslon na dotik, na srečo pa so za glavne funkcije tu vrtljiva stikala. Lahko bi rekli, da je kabina prijazna do uporabnika in dovolj prostorna. Zadaj se lahko namreč udobno namestijo tudi trije odrasli potniki. Malce manjši kot pri tekmecih pa je prtljažni prostor, ki v osnovni postavitvi meri 438 litrov.

Prijeten občutek žal nekoliko zbledi ob uporabi. Prva stvar, ki razdraži, je električna parkirna zavora, ki za razliko od večine tekmecev ne deluje samodejno in ob speljevanju zahteva pritisk na gumb, drugi minus pa gre 9-stopenjskemu samodejnemu menjalniku. Prva slabost, s katero se srečamo takoj, je zamujanje ob pretikanju v vzvratno prestavo. Velikokrat malce prepozno zagrabi, kar je pri manevriranju zelo moteče. Avtomatika žal niti med vožnjo ne popravi vtisa. Menjalnik namreč ni prvak v hitrosti prestavljanja, logika delovanja pa daje vtis, kot da bi se bolje znašel s kakšno prestavo manj. Pogonski sklop v kombinaciji z dvolitrskim turbodizlom s 103 kilovati (140 KM) tudi zato ne deluje živahno, kot bi morda lahko. Ob pospeševanju je razmeroma glasen, na koncu pa tudi precej požrešen. Na testu je za svoje delo v povprečju zahteval 9,1 litra plinskega olja na 100 kilometrov.

Devetstopenjski samodejni menjalnik ni tako prepričljiv kot dvosklopčni predstavniki ali denimo BMW-jeva avtomatika.


Na asfaltu v ovinkih kljub precej posrednemu volanskemu mehanizmu deluje zanesljivo. Volan je razmeroma lahek, zato je vožnja pri nižjih hitrostih prijetna, pri višjih, denimo na avtocesti, pa bi si želeli boljši občutek stabilnosti. A compass je pravi jeep in ponuja še terensko dimenzijo. Za to je zadolžen stalni štirikolesni pogon active drive s posameznimi programi za vožnjo na različnih podlagah. V samodejnem načinu se navor po potrebi prenaša s sprednjih na zadnji kolesi, na voljo pa so še načini, ki skrbijo za optimalen oprijem koles na snegu, pesku in blatu ter zaklep pogona, ki razdeli navor v razmerju 50 : 50. Potreben je le premik vrtljivega stikala ob prestavni ročici, za vse drugo na praktično neopazen način poskrbi elektronika.

Glavni aduti novega compassa so tako posrečen videz v slogu večjega grand cherokeeja, kakovostna notranjost in bogata oprema, s katero plava v premijske vode. Med prednosti štejemo tudi možnost zmogljivega štirikolesnega pogona, ki se mu veliko tekmecev v tem razredu odpoveduje. V okviru všečnega paketa pa se boste morali sprijazniti s povprečnim samodejnim menjalnikom (če ne boste izbrali ročnega) in razmeroma majhnim prtljažnikom. Ne glede na to je jasno, da je jeep v tem razredu našel s prejšnjo generacijo izgubljeni kompas.
 

videz, kakovostna notranjost, štirikolesni pogon

samodejni menjalnik, poraba goriva

brez napak