Narejena za vse čute

O popolnem preobratu Mazde v zadnjih nekaj letih smo dosti pisali in vse pohvale so si prav gotovo zaslužili. A zdaj je prišlo obdobje, ko se rojeva druga generacija avtomobilov t. i. skyactiv dobe, in tokrat jim ne bomo več tako zlahka pogledali skozi prste. Prvi je svojo drugo izdajo dočakal CX-5, ki smo ga preizkusili v izvedbi povsem z vrha ponudbe.

Prvi korak, in ta v razredu športnih terencev še posebej veliko šteje, je bil posodobitev silhuete, ki je sedaj občutno manj kockasta in zadržano preprosta v primerjavi s prvo generacijo. Kljub skoraj enaki dolžini in širini, a z nekoliko nižjo strešno linijo jim je uspelo ustvariti precej bolj privlačen in dinamičen avtomobil. Zdaj ga ne gledajo le zaradi tega, ker je SUV, ampak ker ima na račun ozkih luči agresivno oster pogled in je odet v seksi rdečo kovinsko barvo.

Narejenih je bilo veliko majhnih oblikovnih sprememb, ki skupaj tvorijo na pogled zelo drugačen avtomobil od predhodnika.


Predvsem je dobro to, da Mazdi uspeva tisti premium občutek, ki ga obljublja zunanjost, prenesti tudi v kabino. Oblikovanje je razmeroma preprosto in podrejeno dobri ergonomiji. Če smo se pri prejšnji generaciji pritoževali nad povsem pokončno armaturno ploščo, je sedaj ta precej lepše zaobljena. Tu gre del zaslug osrednjemu zaslonu, ki po novem 'štrli' z vrha, namesto da bi bil vanjo v celoti vgrajen. S tem se je vozniku sprostilo vidno polje, zaslon pa je tako še bolj na očeh. Nas je pa zmotila velikost zaslona, ki s 17,8 centimetri sicer ni ravno majčken, a ima večina tekmecev vgrajene vsaj za palec ali dva večje. Vmesnik za upravljanje s sistemom je enak kot v ostalih modelih, torej soliden, ni pa povsem brez napak. Med njimi je, na primer, brskanje po seznamu radijskih postaj, ki se ob vsaki izbiri zapre in vas vrne v osnovni izbirnik sistema. Pohvalo si zaslužijo gumbi na volanskem obroču, ki jih sicer ni malo, so pa logično in pregledno razporejeni. Desni set je namenjen tempomatu, ki je radarsko podprt in ima funkcijo popolne zaustavitve ter ponovnega speljevanja. Med asistenčnimi sistemi najbolje opremljene različice se najdeta še pomoč pri ohranjanju voznega pasu in sistem za spremljanje mrtvih kotov.

Prostorna kabina zagotavlja udobje štirim odraslim potnikom, medtem ko tisti na sredi zadnje klopi težko uživa. Zajeten sredinski greben med nogami in nekoliko ožji sedež kaj več kot za krajšo pot nista primerna. Po drugi strani je prtljažnik z dobrimi 500 litri prostora družini prijazen, s podiranjem naslonjal zadnjih sedežev pa je povečljiv na 1.620 litrov s povsem ravnim dnom.

Ena od mnogih svetlih točk nove CX-5 so prav gotovo vozne lastnosti, ki uspešno zakrivajo, da je avtomobil visoko nasajen in ima precej mehko vzmetenje. Krmiljenje je natančno, učinkovitemu štirikolesnemu pogonu je v pomoč še sistem G-vectoring control, ki boljši oprijem zagotavlja s hipnim odvzemanjem navora v ovinkih. Vse to, seveda, ni veliko vredno, če pod motornim pokrovom ne brni dober stroj, in v primeru testnega avtomobila je bil to 2,2-litrski turbodizel s 129 kW (175 KM), povezan s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom. S spodobnimi zmogljivostmi in zmernostjo pri porabi goriva (povprečje na testu je znašalo dobrih sedem litrov) se je izkazal za solidno izbiro. Brez težav bi shajali tudi z manj zmogljivim dizlom ali celo bencinarjem, pa tudi brez štirikolesnega pogona in samodejnega menjalnika bi šlo. A za štirideset tisočakov si v tem razredu težko predstavljamo avtomobil, ki bi bolj učinkovito razvajal čisto vse čute – tako kot ta. 
 

videz, vozne lastnosti, poraba

multimedijski sistem

brez napak