Delavec, ki bi bil rad šminker

Mercedes se je pri citanu kar dobro opekel – zgolj zvezda na nosu renaulta kangooja pač ni mogla upravičiti znatno višje cene, zato so se zadeve tokrat lotili bolj temeljito. Vseeno so namesto lastnega razvoja spet izkoristili partnerstvo z navezo Renault Nissan in, kot sami pravijo, prvi premium terenski poltovornjak oziroma pick-up postavili na osnovo nissana navare (test v AF221–222). Namen je jasen – strokovnjaki prodaji teh vozil napovedujejo nadaljnjo rast in svoj lonček so pristavili tudi v Stuttgartu.

Pri tem so dodobra okrepili navarino podvozje, razširili koloteke in zadnji premi namenili nove vzmeti, blažilnike ter spremenili vpetje. S tem so izboljšali vozne lastnosti na cesti, a razred X vseeno ostaja grob terenec, ki na cesti prazen občutno poskakuje prek neravnin in daje jasno vedeti, da je namenjen prevažanju tovora. Bolj kot jadralne deske in palice za golf mu je na kožo pisan, na primer, gradben material ali kakšen drug, nekaj sto kilogramov težak tovor.

Verjetno veste, a vseeno: mercedes X je v osnovi našminkana in tehnično precej dodelana nissan navara.


Ja, X je delavec, čeprav želi biti šminker. Še posebej v najbogatejši različici z oznako power. Z mogočno sprednjo masko in 19-palčnimi kolesi nedvomno privablja poglede, v slogu pravih mercedesov je ukrojena tudi njegova notranjost. Zgornji del armaturne plošče je odet celo v usnje (oziroma imitacijo), v Mercedesovem duhu so poleg volanskega obroča reže za prezračevanje, infozabavni sistem z večnamenskim zaslonom in vrtljivim vmesnikom ter nekatera stikala. Sedi se visoko, kar zahteva plezanje v kabino in na stranski stopnici si mimogrede umažete hlače. Sprednja dva sedeža sta radodarno odmerjena in dovolj dolgih pomikov tudi za višjerasle, zadnja klop pa je prostorsko bolj skopa. Zaradi visokega sedalnega dela tamkaj sedeči potniki glave tiščijo v strop, zaradi še višjega poda morajo tudi precej pokrčiti kolena. Skratka, enako kot pri drugih tovrstnih vozilih in prav nič premium. Tudi keson je podobnih mer, tako pa X lahko sprejme evropaleto oziroma dobro tono tovora. Sistem vodil za njegovo pritrjevanje se je izkazal kot zelo uporaben.

Mercedesovi inženirji so dodatno okrepili šasijo, kar skupaj z drugimi elementi pomeni maso več kot 2,2 tone. Renaultovim gospodarskim vozilom namenjen 2,3-litrski turbodizelski štirivaljnik oziroma njegovih 140 kW (190 KM) moči in 450 Nm navora ima zato več dela kot v navari, kar se pozna v malce slabših zmogljivostih in večji porabi goriva, ki je med testom v povprečju presegla enajst litrov na sto kilometrov. Je pa zato motor dobro zvočno zatesnjen, saj ob speljevanju mogočno zarjovi le takrat, ko je hladen, primerno ogret je presenetljivo tih in prav nič tovornjaški. Sedemstopenjski samodejni menjalnik je precej počasne sorte; tudi v ročnem režimu izbiranja prestav s potiskanjem ročice naprej in nazaj.

Prazen je med vožnjo precej neudoben in se kot klasičen delovni pick-up veliko bolje počuti z nekaj sto kilogrami tovora.


Terenske zmogljivosti so pričakovano dobre, saj (priklopljivemu) štirikolesnemu pogonu v kritičnih trenutkih lahko na pomoč priskočita še reduktor in zapora zadnjega diferenciala (preprosto upravljanje s stikali na spodnjem robu sredinske konzole). Ob vseh vklopljenih pomagalih je X na blatnem gradbišču praktično neustavljiv, pri resnejši terenski vožnji pa mejo tako ali tako določijo pnevmatike oziroma voznikov pogum. Brez skrbi, zmore več, kot si jih večina upa.

Skratka, pick-up, kot se šika, a žal z eno veliko napako – ceno. Delovni stroj, kakršen je v osnovi, zato težko konkurira predstavnikom drugih znamk, kot premium postavljač pa je vseeno premalo dodelan. Trikraka zvezda ima resda bolj gosposki predznak od enojnega in dvojnega V, a imenitna notranjost po našem mnenju vseeno ne more odtehtati bistveno boljših voznih lastnosti in, recimo temu, prijaznosti do vsakdanje osebne uporabe, kot jo lahko ponudi amarok.
 

​

terenske in tovorne zmogljivosti, imenitna notranjost, bogata oprema

​

cena, udobje med vožnjo praznega vozila

​

brez napak