Opel insignia 2.0 CDTI innovation
Napad na vrh razreda
- Nova insignia že na prvi pogled prepriča z razkošnimi merami in eleganco
- Dvolitrski turbodizel je, tako glede zmogljivosti kot tudi porabe, prava izbira
- Stane solidnih 27.600 evrov, z doplačilnimi dodatki pa tudi deset tisočakov več
Sobota, 30. september 2017
"Sem mislil, da je arteon!" je dejal sodelavec, ko je vračal testni volkswagen in sem ga pobiral pred upravno stavbo slovenskega zastopnika za vozila te znamke. Hmm, kako lahko priznan avtomobilski strokovnjak pomisli kaj takega … Seveda lahko! Jasno, insignia je, vsaj na prvi pogled, večja in prestižnejša, tudi bolj elegantna od svojega največjega tekmeca, volkswagna passata. V dolžino namreč meri kar 4,9 metra, 13 centimetrov več, poleg tega pa se lahko pohvali tudi s skladno, tekočo kupejevsko linijo. Pa še petvratne zasnove je, tako kot v uvodu omenjeni luksuzni volkswagen!
Nekaterim to sicer verjetno tudi ni povsem po godu in ravno zato, ker "je samo klasična, štirivratna limuzina tisto pravo", zavijejo drugam, a s celoto kot tako, pa še s karavansko verzijo, ki stane 1.100 evrov več, je insignia zopet na pravi poti, da ogreje srca dobršnega dela zasebnih in poslovnih uporabnikov. Elegantna, udobna, tehnično zelo solidna in navzven dovolj prestižna, da jo bodo oboji rade volje vzeli za svojo.
Insignia je velika in elegantna limuzina, zaradi petvratne zasnove pa tudi presenetljivo uporabna.
Nasploh je v primerjavi s predhodnikom precej bolj vodljiva, če hočete, je bolj 'vozniški' avtomobil – če je bila prejšnja generacija razmeroma nerodna, malodane težaška in se ji je še kako poznalo, da ima preveč kilogramov, pa je sedaj zgodba povsem drugačna. Vožnja je namreč precej bolj lahkotna, avtomobil po občutku veliko bolje vodljiv in zna, sploh v malce daljših, hitreje odpeljanih ovinkih, postreči tudi s precej dinamike. Res je, kakšni bolj zaprti zavoji ji niso ravno pisani na kožo,
a se po drugi strani toliko bolje znajde v obliki zmogljive potovalne limuzine, ki brez kakršnih koli težav požira tako avtocestne kilometre kot tudi magistralne ceste. Na voljo sta sicer športni in potovalni režim, a vožnja je v vsakem primeru predvsem udobna, z učinkovitim pobiranjem udarcev s ceste in nasploh mehko vožnjo prek cestnih neravnin. Občasno tudi malce zaplava, a to niti ni moteče in v celoti ne vpliva na celostno suverenost in zanesljivo lego na cesti. Na kratko – podvozje je
predvsem udobno in le redko mora skleniti kakšen manjši kompromis na področju dinamike.
Zato pa, žal, ne moremo enako zapisati za končno izdelavo – čriček, ki nas je med testom vseskozi spremljal v armaturni plošči na levi strani volanskega obroča, pač ni nekaj, kar bi v avtomobilu tega razreda (in cene) prav zlahka spregledali. Okej, vseeno precej bolje kot pri prejšnji generaciji, ampak vseeno … Še posebej zato, ker je počutje v kabini sicer resnično zelo dobro, uporabljeni materiali na pogled precej prestižni, ergonomija pa, zaradi izdatnih nastavitev, na zelo visoki ravni.
Tudi s prostornostjo ni niti na sprednjih niti na zadnjih sedežih nikakršnih zadreg – še več, insignia je tudi tu zelo prepričljiva … Ne nazadnje gre za enega največjih avtomobilov v razredu!
Med vožnjo na prvo mesto postavlja udobje in se bolje kot v ovinkih počuti pri večjih hitrostih na avtocesti.
Preizkusili smo ga v kombinaciji z dvolitrskim turbodizelskim motorjem z močjo 125 kW (170 KM), ki povprečnemu vozniku ne pušča odprtih želja. No, tudi zahtevnejši boste, vsaj kar zadeva zmogljivosti, povsem zadovoljni, saj gre za odziven stroj, ki poskrbi za pospešek do stotice v manj kot devetih sekundah, zelo prepričljivo končno hitrost in nasploh za živahnost v širokem območju vrtljajev in tudi precej prek dovoljenih avtocestnih hitrosti. Tudi v nižjih vrtljajih ni kakšne posebne potrebe
po pogostejšem poseganju po ročici sicer povsem solidnega šeststopenjskega ročnega menjalnika (avtomatike nismo preizkusili, zato ne moremo podati konkretnega mnenja o njeni izbiri), pogonski sklop kot celota pa pušča prepričljiv vtis – tudi kar zadeva porabo goriva, ki je ta na testu znašala okroglih šest litrov na sto kilometrov.
Še beseda o sistemu onstar – pri insignii sedaj svetovalci 'znajo' tudi rezervirati hotelsko sobo in poiskati prosto parkirišče – namesto sobe smo sicer iskali picerijo na poti, a nam je niso znali poiskati, parkirišče pa so našli. Tudi nekega naslova jim ni uspelo najti (mi smo se ustavili ob cesti in ga v navigacijo vnesli v manj kot minuti, z natančno hišno številko s črko vred), zato je naše mnenje naslednje – onstar je uporaben, dokler se ne zanašate slepo nanj, temveč ga, tako kot vse
druge sisteme, uporabljate z zrnom soli in kot zelo dobrodošlo pomoč.
Opel insignia 2.0 CDTI innovation |
Vozilo in motor: kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev; Motor: turbodizelski, vrstni štirivaljnik, 1956 ccm, 125 kW (170 KM) pri 3750/min, 400 Nm pri 1750–2000/min; Menjalnik: ročni, 6-stopenjski; Pogon: na prednji kolesi; EuroNCAP: 5. |
Velikost: 4897 x 1863 x 1455 mm; Medos. razdalja: 2829 mm; Pnevmatike: 225/55 R17; Masa/nosilnost: 1633/607 kg; Prtljažnik: 490–1.450 l. |
Največja hitrost: 226 km/h; Pospešek (0–100 km/h): 8,7 s; Poraba goriva (EU): 6,7/4,3/5,2 l/100 km; Povprečje na testu: 6,0 l/100 km; Izpust CO2: 136 g/km. |
Cena:
osnovni model (insignia 1.5 turbo): 22.100 €, testno vozilo: 37.250 €; Opel Southeast Europe, podružnica Ljubljana. |
odlični sedeži, prostorna notranjost, udobje, poraba goriva | natančnost izdelave | brez napak |
Oznake:
- insignia
- limuzina
- Opel
- test
- turbodizel