Elektromobilnost
Indonezijski pekel pri izkopavanju in predelavi niklja: to je druga stran elektromobilnosti
Skoraj polovica svetovne proizvodnje niklja prihaja iz Indonezije. Največ ga pošljejo na Kitajsko, velika stranka je tudi Tesla.
Četrtek, 23. marec 2023
IMIP je ogromen industrijski kompleks v Indoneziji, ki se je tako razširil, da je popolnoma nadvladal nekoč slikovito in mirno ribiško vasico Labota. Samo za zanimivost - površina kompleksa je 3.000 hektarov, vanj so vložili več kot 15 milijard dolarjev, ima svoje letališče in pristanišče. Tam dela približno 66.000 ljudi.
V največjem obsegu IMIP izkopava in predeluje nikelj, ki namenjen predvsem kitajskim proizvajalcem električnih avtomobilov in baterij. Celoten IMIP je pravzaprav kitajsko-indonezijsko podjetje, ki vključuje še jeklarno, elektrarne na premog in predelovalnico mangana. Kitajska podjetja namreč prevladujejo v dobavni verigi električnih vozil, že več let kupujejo rudnike in predelovalne obrate po vsem svetu. Večmilijardni posel s tem industrijskim velikanom je podpisala tudi ameriška Tesla, ki po nepotrjenih informacijah resno razmišlja o gradnji gigatovarne v Indoneziji.
V Indoneziji so namreč največja nahajališča niklja na svetu, večina jih je na Sulaveziju, ekvatorialnem otoku vzhodno od Bornea. V preteklosti so nikljevo rudo izvažali nepredelano, vendar je indonezijska vlada pred približno desetletjem, da bi pritegnila naložbe v težko industrijo, prepovedala njen izvoz. Tako so nastala predelovalna podjetja, eno največjih (ne le v Indoneziji, ampak na svetu) je IMIP.
Indonezijski sektor predelave niklja je zaradi odvisnosti od premoga ogljično intenziven in okolju škodljiv.
Povečano povpraševanje po niklju pomeni ogromno opustošenje okolice in izrabo delavcev. Obsežno reportažo na to temo je objavila znana ameriška spletna stran Wired. Njihovi novinarji so IMIP tudi obiskali in se pogovarjali tako z okoliškimi domačini kot z zaposlenimi. Celotno poročilo najdete na tej povezavi (v angleščini).
V članku med drugim navajajo, da trgovine, restavracije in gospodinjstva v Laboti trpijo zaradi celodnevnih izpadov elektrike; telefonska omrežja in internet pogosto odpovejo zaradi prezasedenosti omrežja. Delavci živijo v hitro zgrajenih sobah z odprto kanalizacijo. Delajo do 15 ur na dan, zaslužijo manj kot 25 dolarjev, kar je približno 1,50 dolarja na uro, nekateri med njimi pa že tri mesece niso imeli prostega dne.
Onesnaženost je povzročila velik porast dihalnih težav na celotnem območju. Po podatkih regionalne klinike Bahodopi Community Health Center je lani 52 odstotkov bolnikov utrpelo akutne okužbe dihal. Zaposleni se pritožujejo tudi zaradi neupoštevanja osnovnih varnostnih pravil, kar vodi do številnih nesreč s smrtnim izidom. Vladne agencije se za pritožbe ne zmenijo, ker jih utišajo milijarde ...
V regiji North Morowali, kjer ima IMIP sedež, je bilo od leta 2000 uničenih več kot 8.700 hektarjev deževnega gozda. To je pokazala analiza indonezijske organizacije Greenpeace, ki jo je naročila revija Wired. Drevesa so posekali, da bi naredili prostor za rudnike, topilnice in s tem povezano infrastrukturo. Prišlo je do obsežne erozije in hudourniških poplav, ki so junija lani na tem območju uničile več kot 500 hiš.
Vendar so to stvari, pred katerimi si mnogi zatiskajo oči, saj vidijo predvsem koristi v poceni kitajskih baterijah za električne avtomobile ...