Kako do lastne polnilnice za električni avtomobil?

Elektromobilnost za razliko od klasične, torej bencinske ali dizelske, zahteva kar nekaj prilagajanja. Da bi bilo tega čim manj, je za polnjenje priključnega hibrida in električnega avtomobila, smiselno ali celo nujno vgraditi domačo polnilnico. Tudi to pa ni vselej enostaven postopek, saj zahteva različne posege in stroške. Na podlagi nekaj primerov vam pojasnjujemo, kaj vas čaka in koliko vas bo to stalo.

Imeli bi električni avto, kaj zdaj?

Odločili ste se, da bo vaš prvi ali drugi avto v družini električni ali priključni hibrid. Preden ste sprejeli to odločitev, ste natančno izračunali, kaj to za vas pomeni. Torej kakšne so vaše dnevne potrebe po številu prevoženih kilometrov in tipu ceste. Če dnevno prevozite 100 kilometrov v službo in nazaj ter po opravkih, je izbira sodobnega električnega avta lahko smiselna rešitev. Ti namreč uradno ponujajo že 300 in več kilometrov dosega, v praksi pa vsaj 200. Avto boste torej polnili vsake dva dni.

Blizu je javna polnilnica, ampak …

Do sem je vse jasno. Problem pa nastane, ko načrtujete lokacijo polnjenja. Kljub gosti poselitvi javnih polnilnic, te prinašajo svoje slabosti. Denimo oddaljenost in zasedenost. Tudi če je polnilnica oddaljena 300 ali 400 metrov, se boste morali polnjenju prilagajati. Predstavljajte si, da morate v nalivu polniti avto in je priključek zaseden, vi pa ne veste, kdaj ga bo uporabnik sprostil. Zato je daleč najboljša in tudi najudobnejša možnost vgradnja lastne polnilnice na domačem naslovu.

Koliko stanejo domače, kakšna je razlika?

Njihova ponudba je danes že precej velika, cene segajo od 300, 400, do približno 1.300 evrov. Razlika med njimi je v moči polnjenja in elektroniki, ki je vanje vgrajena. Priporočamo moč polnjenja vsaj 11 kW in še napravo load quard, ki se vgradi v glavno hišno omarico. Ta preprečuje izpad elektrike, če bodo varovalke zaradi prevelikega števila porabnikov (avto, toplotna črpalka, mikser …) preobremenjene.

Kaj pomeni podatek o moči v kW?

Moč polnilnice je pomembna zato, ker vam omogoča maksimalno moč polnjenja. Večina električnih avtov na trgu ima 11-kW polnilec, nekateri pa celo 22-kW polnilec na izmenični tok. Nujna je torej vsaj 11- ali 22-kW polnilnica, razlike v ceni pa niso velike, zato vzemite močnejšo.

Kako hitro bom polnil, ni odvisno zgolj od polnilnice!

Moč polnjenja določajo še ostali parametri, navzdol pa jo omeji najšibkejši člen v verigi električnega toka. Če boste na hišo namestili 22-kW polnilnico, vaš avto pa omogoča moč polnjenja 22 kW, to še ne pomeni, da boste polnili s polno močjo. Moč je odvisna od priključne moči in moči glavnih varovalk. Sodobne hiše imajo običajno trifazni tok 3 x 25 amperov, kar pomeni približno pet kilovatov na fazo oziroma skupno moč 15 kilovatov. Polno moč polnjenja boste dosegli le pri varovalkah 3 x 32 amperov, kar bo v fiksnem delu, ne pri porabi, dvignilo vaš račun za elektriko. Priključni hibridi se polnijo še počasneje, s 3,6, 6,6 ali največ 7,2 kilovata. Imajo pa manjšo baterijo z manjšim dosegom. Passat GTE ima, denimo, 13-kWh baterijo, polni se z močjo 3,6 kilovate, torej boste do 100 odstotkov potrebovali približno štiri ure.

Ker ima večina e-avtov 11-kW polnilec, bo moč varovalk 3 x 25 amperov zadoščala. To pomeni, da boste 50-kWh baterijo napolnili v dobrih petih urah. Čez noč torej z lahkoto!

Koliko gre v baterijo, kako računamo čas polnjenja?

Zakaj v dobrih petih urah, če je moč polnjenja 11 kW, baterija pa ima kapaciteto 50 kWh? Ker se baterija s polno močjo polni le do nekje 60 odstotkov lastne kapacitete. Po 80 odstotkih se moč in zato čas polnjenja več kot prepolovi, zato boste zadnjih 20 odstotkov baterije polnili toliko časa kot prvih 40 ali 50 odstotkov. Moč polnjenja ob tem ni nikoli stalna, ampak niha zaradi različnih dejavnikov. Najpogostejša sta nihanje toka v omrežju in nizke temperature. Še glede kapacitete. 50-kWh bruto kapaciteta baterije pomeni, da je uporabna vrednost le približno 45 kWh. Ta podatek je pomembenm ko računate porabo in doseg.

Vgradnja polnilnice: najlažje je v novogradnji

Seveda je vgradnja polnilnice najlažja v novogradnji, pa še takrat jo morate pravočasno predvideti in poskrbeti za predpripravo vgradnje. Pri novogradnji je potrebno že v fazi načrtovanja hiše predvideti mesto polnilnice. Najbolje, da je ta blizu parkirišča na steni lope ali hiše, da boste lahko s kablom dosegli prednji ali/in stranski del avtomobila, kjer je nameščen vtikač. Avtomobile boste najbrž menjali, položaja polnilnice pa ne, zato imejte v mislih obe možnosti. Ko boste zrisali elektroinštalacije, v glavni omarici predvidite še prostor za zgoraj omenjeno napravo load quard in potegnite cev do mesta, kjer bo polnilnica. Skozi to cev bo električar potegnil kabel za polnilnico, ta naj bo vsaj 5-žilni 6m2. Za 15 metrov kabla boste odšteli približno 100 evrov.

Zatakne se v stari hiši

To je najlažji del. Kaj pa, če živite v starejši hiši? V tem primeru se boste morali »vreči« v stroške in razkopati elektroinštalacije od glavne elektro omarice do mesta, kjer bo nameščena polnilnica. Kakšni bodo ti stroški, vam bo najlažje pojasnil električar ali prodajalec električnega avtomobila. Ti trdijo, da imajo to znanje. Velja preveriti, ali je to res.

Še bolj pa v stanovanju v bloku …

Najtežja naloga pa vas čaka, če živite v bloku. V skupni garaži morda imate nekaj polnilnic, a teh ne smete uporabljati, ker se porabljena elektrika obračuna vsem stanovalcem. Zato je potreben dodaten poseg, izdelava razvoda elektrike do vašega polnilnega mesta in vgradnja ločenega števca, ki bo odčitaval in le vam zaračunaval porabljeno elektriko.

V primeru, da pred blokom ni lastniških parkirnih mest (ta so po navadi v garažah), pa boste za vgradnjo polnilnice poleg ločenega števca ali daljinskega odčitavanja porabe, potrebovali še soglasje etažnih lastnikov za vgradnjo polnilnice in tudi za parkiranje. Ko boste polnili, si boste namreč prilastili parkirno mesto, ki je v lasti vseh. Če se s tem strinjajo vsi, težav ne bo. Če pa ne, bo parkirno mesto lahko pogosto zaparkirano, polnilnica pa, za vas, nedostopna.