Privlačni range z jasno identiteto

Izvor imena velar je pravzaprav precej zanimiv. Ko je Land Rover ob koncu šestdesetih let razvijal originalni model range rover, so šestindvajset razvojnih prototipov poimenovali velar – izpeljanka latinske besede velare, kar pomeni prikriti ali skriti – s čimer so želeli nekako skriti njegovo identiteto. No, dandanašnji velar je pravo nasprotje, saj ta luksuzen, nekoliko bolj kupejevsko urezan križanec jasno kaže svoje poreklo in obenem zapolnjuje veliko cenovno vrzel med Range Roverjevim vstopnim modelom evoque in najcenejšim range roverjem sport. Verjetno je najbolj cestno orientiran land rover, a je s štirikolesnim pogonom in številnimi pripomočki presenetljivo suveren tudi na terenu.

V kabini z radodarnimi merami in kakovostjo pušča zelo dober vtis, pretirana digitalizacija pa mu ni v ponos.


Velar je velik avto; 4,8 metra je dolg in več kot dva širok, zato zlasti na sprednjih dveh sedežih ne skopari s prostorom. Med voznikom in sopotnikom je širok greben (z diskretno prestavno ročico) in tudi dva krepkeje raščena človeka se kljub razredu primerno visokim pričakovanjem nikoli ne bosta počutila utesnjeno. Sedeža sta udobna, izdatno nastavljiva in skupaj z radodarnimi pomiki volana bo ergonomsko ugoden položaj našel tudi drobnejši voznik ali voznica. Malce manj bodo navdušeni zadaj sedeči potniki, saj je prostora tam nekaj manj od pričakovanj, tako v predelu nog kot tudi glav se ne bi branili kakšnega centimetra več. Zaradi razmeroma majhnega zadnjega stekla in zajetnih stebričkov tudi preglednost nazaj in »čez ramo« ni ravno najboljša, seveda pa so tu tipala in kamere, ki manevriranje tega precej velikega vozila znatno olajšajo. Malce bolj zamotano je upravljanje drugih, tudi najosnovnejših funkcij, saj za to skrbi velik, na dotik občutljiv zaslon premera 29 cm na sredinski konzoli. Meniji so sicer grafično všečni, kot celota tudi dovolj pregledni, niti odzivnosti ni kaj očitati. A še enkrat: nastavljanje želene temperature z drsanjem po robu zaslona je vse prej kot prijetno, da ne rečem varno. Škoda, nedavna prenova je odnesla klasična stikala in gumbe, kar je nedvomno korak nazaj.

Zato pa sama vožnja ostaja prijetno lahkotna, saj velar, enako kot drugi range roverji, ni kakšna pretirano športno ostra zverina, temveč predvsem udobna križarka, ki se odlično odreže pri umirjeni vožnji. Udobje je na visoki ravni in podvozje učinkovito blaži različne cestne nepravilnosti, vse skupaj dobro dopolnjujejo tudi velika, 21-palčna kolesa, obuta v pnevmatike ne prav pretirano nizkega preseka. Pri bolj dinamični vožnji ne nudi kakšnega posebnega užitka, saj mehak volan vozniku ne posreduje kaj dosti povratnih informacij, pa tudi nagibanja v zavojih je precej več kot pri bavarskem tekmecu (pa naj bo to X4 ali X6, ki se mu dobro opremljen velar cenovno približuje). Skratka, palec gor za udobje, za dinamiko ne.
 

5,4 sekunde za pospešek do stotice potrebuje najmočnejši velar, a pri dinamični vožnji se ne počuti najbolje.

Vseeno pa je velar lahko zelo hiter, še posebej z najzmogljivejšo motorno izbiro, priključno-hibridnim pogonskim sklopom z 297 kW (404 KM) sistemske moči in bogatimi 640 Nm navora. Z vzajemnim delovanjem prisilno polnjenega dvolitrskega štirivaljnika in električnega motorja je pospešek do stotice na ravni športnega avtomobila (enako velja za zvok bencinarja pri priganjanju), po drugi strani pa tudi v električnem režimu nudi povsem solidne zmogljivosti. Največja hitrost je v tem primeru 140 km/h, bencinski motor se po potrebi (prazna baterija, odločnejši pritisk na stopalko za plin …) vklaplja zelo uglajeno in v nizkih vrtljajih komaj slišno. Na elektriko sicer obljublja do 61 km dosega, v praksi računajte kakšnih 40, kvečjemu 50 km, kar pa je v številnih primerih povsem uporabna številka in če vestno priklapljate polnilni kabel, boste na sto kilometrov porabili dobrih 25 kWh električne energije. In, pohvalno, baterija poleg AC polnjenja z do 7 kW omogoča tudi hitro (DC) polnjenje z do 50 kW moči.

A, kot rečeno, če boste pridni pri polnjenju. Če vam to ne diši najbolj, potem je verjetno boljša izbira klasičen turbodizelski motor, sicer nekoliko šibkejši, a zato šestvaljne zasnove. Kakšno pretirano varčevanje z vstopnimi motorji in osnovnimi paketi opreme pa se pri avtomobilu takega kova nekako ne zdi smiselno.
 

pvidez, udobje, zmogljivosti, DC polnjenje

osrednji zaslon, preglednost

brez napak