Ladja China Zorrilla
To je nova največja električna ladja na svetu: baterijski sklop tehta 250 ton
Polnjenje poteka na posebnih polnilnicah z močjo do 36 MW. Za tako veliko zmogljivost polnjenja so morala pristanišča okrepiti povezave z omrežjem in namestiti velike hranilnike energije, ki pomagajo uravnavati porabo med koničnimi obremenitvami, ko je povpraševanje po elektriki največje.
Petek, 9. maj 2025
V začetku maja so predstavili edinstveno ladjo z imenom China Zorrilla. Poimenovanje nima nobene povezave s Kitajsko, temveč je poklon slavni urugvajski igralki, režiserki, scenaristki in producentki. Revolucionarni 130 metrov dolg trajekt je za južnoameriškega operaterja Buquebus zgradilo avstralsko podjetje Incat.
Prvotno naj bi ladjo poganjal utekočinjeni zemeljski plin (LNG), vendar so jo preoblikovali v popolnoma električno izvedbo. Glede na svoje dimenzije (dolžina 130 metrov, širina 33 metrov in bruto tonaža 14.058) je postala največja električna ladja in tudi največji tovrstni električni transportni stroj na svetu.
Opremljena je z baterijami, ki tehtajo več kot 250 ton in ponujajo kapaciteto 40 megavatnih ur (MWh). To je približno štirikrat večja zmogljivost kot pri največjem baterijskem sklopu, ki se je doslej uporabljal v električnem plovilu, in približno toliko, kot 487 tesel. Baterijski sistem sta razvili podjetji Corvus Energy in Wärtsilä, medtem ko je za pogon zadolženih osem električnih vodnih reaktivnih pogonov. Največja moč motorjev je do 36.000 'konjev' (uradno ni potrjeno), ladja pa lahko doseže potovalno hitrost do 25 vozlov oziroma 46 km/h. S to hitrostjo lahko z enim polnjenjem prevozi 69 kilometrov, če pa bi hitrost zmanjšali na 15 vozlov, lahko prepluje do 190 kilometrov.
China Zorrilla lahko prevaža do 2.100 potnikov in 225 vozil ter bo obratovala med Buenos Airesom v Argentini in urugvajskimi pristanišči, vključno z Montevideom in Colonio del Sacramento. Ladja je zasnovana za približno 90-minutna potovanja z enim polnjenjem, polnilne postaje pa so nameščene na končnih destinacijah. Tam jo bodo polnili s posebnimi polnilnicami z močjo do 36 MW, za polnjenje od 10 do 80 odstotkov pa naj bi potrebovali manj kot uro. Za doseganje tako visoke polnilne moči so morala pristanišča namestiti hranilnike energije in ojačati povezave z distribucijskim omrežjem.
Notranjost še ni dokončana, a ko bo, bo tudi ta podirala rekorde: ladja bo ponujala največji nakupovalni prostor na katerem koli trajektu na svetu, saj bo obsegal 2.300 kvadratnih metrov površine.
Po ocenah bi lahko zmanjšala emisije ogljikovega dioksida za do 37.545 ton na leto v primerjavi s tradicionalnimi plovili na fosilna goriva. Stroški njene gradnje, vključno z namestitvijo dveh polnilnic, so se približali 190 milijonom dolarjev. Preden se bodo ekipe lotile končnega opremljanja, bo sicer treba opraviti še nekaj dela pri namestitvi baterij in integraciji energetskega sistema. Nato naj bi se na reki Derwent v Tasmaniji začeli pomorski preizkusi, da bo ladja pripravljena za delo - za zdaj še ni jasno, kdaj bo začela prevažati potnike.
