Avto.info

Popotovanja: Kvarner

Kvarner za sladokusce

  • Pri Vrbniku na Krku penina Valomet zori 30 metrov pod morjem
  • V vodah Lošinja si lahko z ladjice ogledamo delfine v naravnem okolju
  • Ljubitelji peščenih plaž bodo svoj raj našli na Rabu
Avtor: Klemen Peranič / Foto: arhiv AF
Sreda, 15. maj 2013

Na kvarnerskih otokih poznajo tako imenovano prímorsko kuhinjo. Glavne sestavine so seveda tiste, ki rastejo ali se pasejo po teh otokih oziroma plavajo med njimi. Pod peko pečejo kruh in jagnjetino, v kotličkih kuhajo polento, ribo in meso ter testenine in mineštre. Pršut in sir sušijo nad ognjišči, na soncu in burji pa hobotnice. Sir in ribe slanijo ali konzervirajo v oljčnem olju, testenine šurlice pa ročno oblikujejo okoli igel za pletenje.

Zlati otok Krk
V mnogih konobah postrežejo s krško jagnjetino – pod peko, na žaru ali v golažu. Poseben je tudi ovčji sir, ki je, podobno kot paški, izrazitega okusa, in sicer zaradi skope zemlje ter melišč in pašnikov, prepojenih s soljo. Z nekaj sreče na jedilniku najdemo tudi presnac, kolač iz listnatega testa, krškega mladega sira ter skute in rozin. Slastno!
Ena najbolj znanih krških sladic pa je smokvenjak iz suhih fig, tropinovca in mletih orehov, ki ga postrežejo kot aperitiv.
Dopustniško raziskovanje lahko začnemo že v Omišlju, ki s 85-metrske pečine vlada zalivu. V mestnem lapidariju so zbrani kamniti spomeniki, ki so jih izklesali Liburni pred tremi tisočletji, zanimivi pa so tudi ostanki rimske naselbine Fulfinium in bazilika Mirine, ki se pod Unescovo zaščito skriva v zalivu Sepen.

Krški ovčji sir je izrazitega okusa zaradi skope zemlje ter melišč in pašnikov, prepojenih s soljo.

Malinska je bolj znana po živahnem nočnem življenju, znamenitosti poln pa je Krk s štirimi mestnimi vrati, obzidjem, trdnjavami, Frankopanskim kaštelom, rimskimi termami in mozaiki, več cerkvami ter glagolskim Krškim napisom na steni kanonske hiše. Knjižnica Algarotti pa hrani zbirko dragocenih glasbenih inštrumentov.
V zalivu Punatska Draga leži otoček Košljun s frančiškanskim samostanom, kamor na ogled treh muzejskih zbirk in botaničnega vrta vozijo vodni taksiji barkajoli, proti jugu pa se začne kamniti Krk z najlepšimi peščenimi plažami okoli Stare Baške. Do novejše Baške, ki jo mnogi (ljubitelji množičnega turizma) opevajo kot najlepše kvarnersko mestece z mestno plažo, se spustimo po dolini Baščanska Draga, kjer so v jurandvorski cerkvi sv. Lucije našli Baščansko ploščo, enega najpomembnejših spomenikov hrvaške pismenosti.
Na vzhodni obali Krka, po kateri pozimi bije velebitska burja, ni turističnega živ žava. Mimogrede se lahko ohladimo v kraški jami Biserujka, v zalivu Soline pa si privoščimo blatno kopel v plitvini nekdanjih solin. Prav tu je vasica Klimno z več dobrimi gostilnami, saj je v zalivu gojišče školjk, predvsem ostrig in klapavic.
Raziskovanje lahko sklenemo v Vrbniku visoko nad morjem, najbolj znanim glagolskim središčem Hrvaške. Že sprehod po labirintu uličic je doživetje, ogleda vredni so tudi Likovni muzej v zvoniku župnijske cerkve in oba njena oltarja. V knjižnici Vitezić hranijo Atlas scolasticus et itinerarius, ki je ohranjen le še v dveh primerkih; drugi je v Cambridgeu.
Domačini v en glas priporočajo Konobo Nada v Vrbniku, za vinske ljubce pa je pravi naslov vinoteka zadruge Vrbnik: suho belo vrbniško žlahtino pridobivajo iz avtohtone sorte žlahtina bijela, ki uspeva le na Vrbniškem polju. Tod varijo tudi penino morski Valomet. Steklenice polagajo v rešetke 30 metrov globoko v morje, na stalnih 12° C. Zaradi idealnih razmer – polmraka, miru in večjega pritiska – je Valomet menda boljši od običajnih penin. Degustiranje popestrijo tudi steklenice, porasle s koralami in školjkami …

Rapska torta
Čeprav je vzhodna obala otoka, na katero priplujemo s trajektom, zaradi burje kot nenaseljen planet, je Rab s tristo izviri pitne vode dokaj rodoviten. Radi se pohvalijo z ekološko pridelavo oljk, fig, grozdja in medu. Priprava jedi je enostavna in zdrava, brez nepotrebnih maščob in premočnih začimb. V domačih konobah nudijo zelenjavno mineštro rapsko sočivo, ribe – kuhane ali na žaru – ter meso v vinskih omakah, z obveznimi njoki ali testeninami. Najbolj znana otoška specialiteta je rapska torta, ki so jo že leta 1177 postregli papežu Aleksandru III. po blagoslovu rabske katedrale. Njena skrivnost je v nadvse rahlem testu in sladkem nadevu iz mandljev, maraskina, jajc in limonine ter pomarančne lupine.

Rapsko torto iz rahlega testa in sladkega nadeva so že leta 1177 postregli papežu Aleksandru III. po blagoslovu rabske katedrale.

Po poležavanju na peščenih plažah v okolici Banjola in Loparja ter na otočkih pred Supetarsko drago imamo na Rabu tudi nekaj možnosti za izlet. V Barbatu se lahko povzpnemo do ostankov grške utrdbe na hribu sv. Damjana, iz ribiškega mesteca Kampor s kolesi raziščemo gozdni rezervat Dundo na polotoku Kalifront, največ pa ponuja mesto Rab: Stolp pogumnih, pročelje Knežjega dvora, Mestno ložo, park Komrčar, palače Dominis Nimira, Bakota in Tudorini ter mestno uro z mehanizmom iz 16. stoletja, ki deluje še danes.

Aromatična Cres in Lošinj
Na gozdnatem severu Cresa se lahko podamo na najvišja vrhova Gorico ali Sis, kjer nas bodo zagotovo preletavali beloglavi jastrebi, ki gnezdijo v tem ornitološkem parku, na zasluženo okrepčilo pa se spustimo v slikoviti Beli na visoki polici nad morjem. Ali pa na zahodno stran otoka, v štiri tisočletja stare Lubenice, ki z vrha pečine nudijo veličasten razgled, 387 metrov niže pa eno najlepših prodnatih plaž v Kvarnerju. Ob obali – v mestu Cres ali v ribiški vasi Valun – je prva priložnost za kulinarična doživetja.
Pršut, ovčji sir, sardele v soli ali solata iz mehkužcev za začetek, sledijo rižota ali testenine z morskimi sadeži, mineštra ali primorski brodet, nato pa sveže ribe, školjke, škampi in lignji na razne načine ali jagnjetina izpod peke. Ne smemo pozabiti na domača žganja z zelišči in na vino, predvsem na trojišćino, avtohtono sorto neznanega porekla, ki uspeva na otoku Susak pri Lošinju.
Proti jugu nadaljujemo mimo Vranskega jezera, naravnega zajetja pitne vode, ki oskrbuje Cres in Lošinj. Po ozki cesti se lahko spustimo še v zaliv Koromačna, največji na vzhodni obali otoka, kjer bodo na svoj račun prišli mladi raziskovalci, saj so v pečinah zaliva zanimive jame in čeri.

Južni del Lošinja je zaradi ugodne klime ter vpliva sonca, morske vode in aromatičnih vonjav že dobro stoletje tudi klimatsko zdravilišče.

Osor, mesto-muzej, leži ob umetnem prelivu, ki spaja Osorski zaliv in Lošinjski kanal, čezenj pa vodi premični most. Poleg arhitekturnih spomenikov in romantičnega večernega vrveža se tod ponašajo s poletnimi glasbenimi večeri.
Mimo Nerezin in vasi Ćunski, kjer je poleti na ogled torać, starinski mlin za olive, se pripeljemo v turistov polna Mali in Veli Lošinj. Imenu navkljub je Mali Lošinj največje mesto na jadranskih otokih, z obilo kulturno zgodovinskih znamenitosti in vso turistično ponudbo: priporočamo obisk Miomirisnega vrta aromatičnih rastlin, Lošinjskega muzeja in ladijski ogled delfinov.
Manj turističnega vrveža je v Velem Lošinju, ki ga poleg lepega pristanišča zaznamujejo tudi vile, okrog katerih si je nekdanja gospoščina uredila eksotične vrtove. Južni del Lošinja je namreč že dobro stoletje tudi klimatsko zdravilišče: k blagodejnim vplivom ugodne klime, sonca in morske vode namreč pomembno prispevajo aromatični vonji, ki jih po otoku širi bogato rastlinje, še najbolj v spomladanskih mesecih.

 

Ne zamudite!

Osorski glasbeni večeri
19. 7.–25. 8. 2013
Glasbeni večeri v osorski renesančni cerkvi sodijo med najboljše festivale na Jadranu.

Rabska fjera
25.–27. 7. 2013
Tridnevni srednjeveški festival, predvsem v znamenju lokostrelcev, se zaključi z velikim sprevodom po ulicah Raba.

Krški sejem – Lovrečeva
8.–10. 8. 2013
Tridnevni srednjeveški sejem, letos že 489. po vrsti, je največji dogodek na otoku in prava paša za oči in druga čutila.

 

Download

Dizelski motor je mrtev! Po 45 letih je veliki proizvajalec sprejel najtežjo odločitev doslej

Volvo je pravkar izdelal svoj zadnji avtomobil z dizelskim motorjem. Znamka v lasti
Novice

Spor zaradi parkirišča za stanovalce: Sosedje so mu v garaži zazidali BMW

V središču madridskega okrožja Chamberí, kjer se iskri kot v večini velikih sta
Novice

Keanu Reeves zaradi Akrapoviča prispel v Slovenijo

Po poročanju portala 24ur je znani ameriški igralec Keanu Reeves pred dvema dnevom
Novice

Sedem stvari, ki jih morate vedeti o AdBlue

Sredstvo AdBlue danes potrebuje vsak nov dizelski avtomobil. Če ga še nikoli niste
Novice

Renault v nezavidljivem položaju skuša rešiti posel

Skupina Renault se je znašla v neprijetni situaciji, saj je z Rusijo poslovno močn
Novice

E-mini s kitajskim potnim listom

V resnici se bo trivratni mini razcepil na dve različici, klasično in električno.
Novice

AVTO MEDIJA d.o.o.

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu. Poleg tega lahko zajemajo in obdelujejo podatke za tržne raziskave mesta contentexchange.me, oglaševanje in izboljšanje uporabniške izkušnje na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

AVTO MEDIJA d.o.o.