Tehnika
Luči, ki režejo temo
- Laserske luči svetijo enkrat dlje kot led žarometi, ob tem pa porabijo tretjino manj energije
- Najprej jih BMW kot dodatno opremo ponuja v svojem serijskem športnem hibridu i8
Torek, 9. september 2014
Pred nekaj več kot dvajsetimi leti se nam je zdela ksenon tehnologija žarometov prava znanstvena fantastika. Enak učinek so nekaj časa nazaj dosegle led luči, a očitno so jim dnevi v središču pozornosti šteti, saj bodo v prihodnosti glavni zvezdniki laserski žarometi. Prvi se jih je resno lotil BMW, ki jih ponuja v serijskem športniku i8, obenem pa enako tehnologijo razvija tudi Audi, a jih je za zdaj vgradil le v dirkalna vozila R18 e-tron.
Čeprav se sliši nevarno, je uporaba laserja nekoliko drugačna kot bi si morda predstavljali. Izraz laserski žarometi ni povsem pravi, saj cestišča ne osvetljuje strnjen laserski svetlobni curek, ampak je žarek usmerjen v posebno lečo, ki je prevlečena s fluorescentnim fosforjem, ta pa svetlobo razprši in spremeni njeno barvo. Modrikasto svetlobo laserja rumeni fosfor spremeni v briljantno belo luč, ki zmore svetiti s kar 344 luksi. Za primerjavo: led luči svetijo s 180, ksenonske s 120,
klasične halogenke pa s 100 luksi. Svetloba novih luči je monokromatska, kar pomeni, da ima le eno valovno dolžino in je zaradi tega intenzivnejša. Še posebej se to pozna pri dolžini svetlobnega snopa, ki pri laserski luči znaša kar 600 metrov – enkrat več kot zmore avtomobilski led žaromet.
Ko omenimo laser, veliko ljudi pomisli na smrtonosno orožje, ki je grozilo Jamesu Bondu v filmu Goldfinger, a v resnici gre za uporabniku prijazno vrhunsko tehnologijo.
Led luči so do sedaj sicer veljale za najbolj varčno alternativo običajnim halogenskim žarnicam, od sedaj pa ta naziv pripada laserskim, ki imajo dovolj le tri laserske diode s skupno močjo desetih vatov. To vseeno ne pomeni, da takšnega žarometa ni treba hladiti, a je za to potreben precej manjši ventilator, predvsem za preprečevanje nabiranja kondenzacije. V primerjavi z dosedanjimi žarometi bodo laserski lahko občutno manjši, s čimer bodo prihranili pri masi vozila. Samo površina
reflektorja, ki razprši svetlobo, je s sedanjih devetih centimetrov zmanjšana na le tri. Novost pa zna prinesti velike spremembe tudi pri oblikovanju vozil, saj velikost samega žarometa ne bo postavljala omejitev.
Pri BMW-ju poudarjajo, da je ena od prednosti tega žarometa tudi barvna temperatura svetlobe. Običajna dnevna je ocenjena na približno 6.500 Kelvinov, medtem ko pri laserskih žarometih sveti z zelo podobnimi 5.500 do 6.000 Kelvini.
Tako kot ksenonski in led žarometi pred njimi, so tudi laserski za zdaj rezervirani za vozila visokega razreda. Zagotovo pa bo počasi in z razvojem ta tehnologija pronicala tudi v bolj ljudske avtomobile. A ne povsod po svetu, saj je v ZDA zakonsko predpisana največja svetilnost le 128 luksov, zaradi česar so ti žarometi praktično neuporabni in najverjetneje tam sploh ne bodo naprodaj.
