Dizlom še ni odzvonilo

Nedavna afera z Volkswagnovim goljufanjem pri meritvah izpustov izpušnih plinov njihovih dizelskih motorjev, Dieselgate, je prav gotovo vplivala na priljubljenost dizlov. Nemci so pod težo dokazov priznali napako, plačali kazen, v razumnem roku bodo popravili oziroma nadgradili prizadete motorje in opeharjenim kupcem čez lužo ponudili kompenzacijo. Afera je dodobra pretresla nemškega giganta in celotno avtomobilsko industrijo, podobnim obtožbam, govoricam in špekulacijam o goljufanju pri izpustih oziroma prirejanju rezultatov meritev se niso izognile niti številne druge avtomobilske znamke.

Čiščenje je zahtevno in drago
Čiščenje izpušnih plinov dizelskega motorja v skladu z aktualnim standardom Euro 6 je tehnično precej zahtevno in drago (z uvedbo strožjih standardov bo le še zahtevnejše in dražje), zato so dizelsko gnani avtomobili praviloma nekaj tisočakov dražji od primerljivo zmogljivih vozil z bencinskimi motorji. Z zmanjšanjem delovne prostornine (downsizing), uvedbo prisilnega polnjenja in neposrednega vbrizga goriva so bencinarji postali varčnejši kot nekoč (po drugi strani tudi dražji) in so se s porabo goriva že precej približali dizelskim motorjem. A ti imajo v rokavu že pripravljene nove adute!

Vbrizgavanje pod višjim tlakom
Ena izmed rešitev za čistejše dizelske motorje je izpopolnjen sistem skupnega vbrizga (common-rail) in piezo injektorjev, ki gorivo vbrizgavajo pod tlakom kar 2.500 barov. Skupaj z zelo natančnim prilagodljivim krmiljenjem ventilov je tako mogoče povečati število vbrizgov v enem taktu in še natančneje odmeriti količino vbrizganega goriva. Poleg tega je zadnji vbrizg izveden že po zgorevanju glavnine goriva v valju, vžge pa se šele v katalizatorju in s tem omogoči, da se ta hitreje ogreje na delovno temperaturo in začne pretvarjati dušikove okside. Raziskave so pokazale, da ta vbrizg ogrevanje katalizatorja skrajša za okoli osem minut, kar pomeni skupno zmanjšanje emisij dušikovih oksidov na 37 odstotkov pod raven, ki jo predpisuje nov način merjenja po standardu WLTP.

Na pomoč priskoči elektrika
Druga možnost je uvedba manjšega hibridnega sistema, pri katerem alternator shranjuje energijo med zaviranjem in nato pri večjih obremenitvah priskoči na pomoč dizelskemu motorju. Nenaden močan pritisk na stopalko za plin namreč opazno dvigne raven dušikovih oksidov v izpuhu. Omenjeni hibridni sistem to prepreči, saj je zaradi njegovega posega v teh ključnih trenutkih dizelski motor precej manj obremenjen. A to bo resnično zaživelo šele ob uvedbi električnega sistema z napetostjo 48 V (o prihajajočem novem standardu pišemo v posebnem članku), saj alternator/motor ne bo imel več zgolj dva kW moči, temveč 10, 15, 25 kW ali več, kar je pomemben prispevek dodatne moči. Obenem pomembneje vpliva na manjšo porabo goriva oziroma znižanje emisij v izpušnih plinih.

48 voltov v novem audiju A8
Takšen sistem blagega hibrida pri vseh svojih motorjih uporablja novi audi A8, katerega primarni električni sistem temelji na 48 V. Sprva je na voljo z dvema prisilno polnjenima motorjema V6; dizelskim 3.0 TDI z 210 kW (286 KM) in bencinskim 3.0 TFSI z 250 kW (340 KM), kasneje se jima bosta pridružila še osemvaljni 4.0 TDI in dvanajstvaljni 6.0 W12. Zmogljiv alternator oziroma zaganjalnik ima moč 12 kW, kar z izpopolnjeno funkcijo start/stop omogoča mehak zagon motorja, rekuperacijo energije in jadranje (vožnja z ugasnjenim motorjem z notranjim zgorevanjem). Njegov prispevek k manjši porabi goriva – po Audijevih besedah v realnih voznih pogojih – je vse prej kot zanemarljivih 0,7 litra na sto kilometrov.

Prihaja čas blagih hibridov?
Omenjeni sistem opazno poceni hibridno tehnologijo, ki bo tako postala širše dostopna v vse več avtomobilih. Poleg tega višja napetost odpira druge možnosti uporabe, kot je, na primer, električno gnan turbinski polnilnik. Klasični, ki ga poganjajo izpušni plini, ima rahel zamik, zato je odzivnost motorja pri nenadnem pospeševanju slabša. Voznik tako še močneje pritisne na stopalko za plin, kar vpliva na porabo goriva in emisije. Pri Boschu poudarjajo, da je glavna smer razvoja zmanjšanje porabe goriva, emisij škodljivih plinov in vsebnosti trdih delcev ter povečanje odzivnosti motorja in s tem povezane boljše vozniške izkušnje.