Izjemen 4-valjnik s trojnim vpihom

Volvo razširja družino svojih sodobnih pogonskih agregatov drive-E z novim štirivaljnim bencinskim motorjem, ki iz 1.999 kubičnih centimetrov delovne prostornine iztisne moč kar 330 kW (450 KM). Zmogljivosti so tako primerljive z V8 motorjem, medtem ko naj bi poraba goriva ostala na ravni štirivaljnih strojev. Po nekaterih podatkih naj bi se uradno izmerjena poraba goriva – odvisno od modela avtomobila – gibala okoli šest litrov na sto kilometrov.

Te, na prvi pogled povsem nezdružljive lastnosti je inženirjem uspelo doseči z edinstvenim konceptom trojnega prisilnega polnjenja; dveh vzporednih turbinskih polnilnikov in zaporedno nameščenega kompresorja, ki ga poganja električni motor. To pomeni, da delovanje kompresorja ni odvisno od motornih vrtljajev in zato lahko že praktično od prostega teka dalje vseskozi ustvarja optimalni tlak. A stisnjen zrak se ne dovaja neposredno v valje, temveč v turbopolnilnika, ki zrak še dodatno stisneta na skupni tlak okoli tri bare.

Z izjemno zmogljivim štirivaljnim drive-E motorjem je Volvo vrgel rokavico predvsem nemškim premium znamkam.


Vbrizg goriva je, seveda, neposreden, zaradi optimalne učinkovitosti pa sistem ustvarja vbrizgalni tlak kar 250 barov. Za zanesljivo delovanje skrbi dvojna črpalka. Vse našteto, edinstven koncept trojnega polnjenja ter zanesljiv in zmogljiv sistem za vbrizgavanje goriva, obljublja povsem zvezno delovanje motorja prek širokega območja vrtljajev ter izjemno prožnost tudi v najnižjih vrtljajih. V praksi to pomeni zelo zvezno podajanje moči (brez tako imenovane turbo luknje, značilne za motorje z enim turbopolnilnikom) ter posledično zelo tekočo in dinamično vožnjo.

"Našo novo družino pogonskih agregatov drive-E smo predstavili s ciljem, da izdelamo najnaprednejši štirivaljni motor z vidika porabe goriva in emisij ter zmogljivosti", poudarja dr. Peter Mertens, podpredsednik Volvovega oddelka za raziskave in razvoj. "Morda se sliši nenavadno, a ta motor je zelo pomemben del našega razvojnega programa. Downsizing oziroma manjšanje mora biti privlačno in vozniku ob zmerni porabi goriva ponuditi dobre zmogljivosti. Poleg tega je takšen motor manjših mer in zato v avtomobilu ostane na razpolago več prostora za vgradnjo dodatnega električnega motorja ali drugih komponent, ki pripomorejo k nadaljnjemu zmanjšanju porabe goriva in emisij. To pa je naš najpomembnejši cilj," sklene Dr. Mertens. Mattias Evensson, inženir dirkalnega oddelka Volvo Polestar, dodaja, da kompaktne mere pogonskega agregata in njegovo nizko težišče lahko še dodatno pripomorejo k boljši razporeditvi mas med sprednjo in zadnjo osjo, nižjemu težišču ter v celem še k boljšim voznim lastnostim in še bolj dinamičnemu značaju avtomobila.

Kar 165 kW (225 KM) na liter

Volvov motor razvije moč 165 kW (225 KM) na liter delovne prostornine in če bo tolikšno moč ohranil tudi v serijski izvedbi, je na dobri poti, da prevzame žezlo motorja z največjo specifično močjo med serijskimi bencinskimi motorji. Trenutno si ga lasti mitsubishi lancer evolution X FQ-440 MR, čigar prisilno polnjen dvolitrski stroj zmore 328 kW (446 KM), kar pomeni 164 kW (223 KM) na liter. Prekaša ga sicer izjemni koenigsegg one:1, ki iz petih litrov delovne prostornine iztisne kar 1.000 kW (1.360 KM), a deluje na biogorivo E85 oziroma na mešanico bencina in etanola.

Najmočnejši vseh časov

Natančne moči sicer niso znane, a v osemdesetih letih, v zlati dobi turbo motorjev v formuli 1, so ti 1,5-litrski stroji na kvalifikacijah razvijali prek 1.100 kW (1.500 KM) ter s tem presegali magično mejo tisoč konj (735 kW) na liter delovne prostornine. Takrat še ni bilo omejitev, koliko motorjev lahko moštvo porabi v eni sezoni, in čisto vseeno je bilo, če je motor po treh ali štirih hitrih krogih razneslo. Za dirko so preprosto vgradili nov motor. Ti so seveda morali zdržati precej dlje in so zato razvijali okoli 600 kW (815 KM), kar pomeni specifično moč 'le' okoli 400 kW (545 KM) na liter.