Velikodružinec

Pravzaprav so vsi srednje veliki enoprostorci v osnovi namenjeni družinski rabi, a ta ni vsem tako izrazito pisana na kožo kot temu citroënu. Ker je velik in prostoren, pa tudi zato, ker je udoben in opremljen s sedmimi sedeži (doplačilo 610 evrov), zelo dobro opravlja svoje poslanstvo. Poleg tega se v drugi vrsti lahko pohvali s tremi posamičnimi, neodvisno zložljivimi in pomičnimi sedeži (vsi so opremljeni tudi s sidrišči isofix), v prtljažnem prostoru pa sta še dva (če ju ne potrebujete, sta priročno zložena v ravno prtljažno dno). Slednja sta glede na velikost avtomobila pričakovano malce bolj skromno odmerjena, a če na izlet s seboj vzamete tudi sosedove otroke, sta povsem uporabna. Prostora je v drugi vrsti resnično veliko, pa tudi prtljažnik je ob petsedežni postavitvi s svojimi 643 litri dovolj radodaren, da petčlanska družina in štirinajstdnevni oddih ne zahtevata strešnega kovčka. Prtljažnik je lepo in uporabno obdelan, s trakovi za pripenjanje manjših kosov prtljage in celo s prenosno svetilko, hvalimo pa tudi nizek nakladalni rob in velika, električno pomična vrata. Ja, tudi hladilnik gre vanj!

V drugi vrsti se lahko pohvali s tremi posamičnimi sedeži, dodatna dva pa sta na voljo za doplačilo.


Morda se bo komu zdel premehak, a ravno to je po drugi strani njegova vrlina. Udobna vožnja in učinkovito požiranje udarcev s ceste so namreč za družinsko rabo primernejši kot pretirana dinamika, seveda pa nagibanje v ovinkih še zdaleč ni takšno, da bi zboleli za morsko boleznijo. Tudi volan je dovolj natančen (z značilnim zajetnim osrednjim delom, na katerem je nameščena množica stikal), dvolitrski turbodizelski motor s 110 kW (150 KM) pa zelo zmogljiva izbira tudi za potrebe bolj obremenjenega vozila. Za povrh lahko pohvalimo ugodno porabo goriva, ki v praksi znaša nekje med petimi in šestimi litri na sto prevoženih kilometrov. Odvisno od teže noge, čeprav kakšno posebno priganjanje niti ni potrebno, saj je motor ustrezno prožen in zmogljiv že v nižjih vrtljajih, tako da omogoča precej lenarjenja s sicer natančno ročico šeststopenjskega ročnega menjalnika.

Kljub precej zajetnim meram in prostorni notranjosti je tudi v mestu razmeroma okreten.


Testni avtomobil je bil opremljen z ravno prav bogato založenim paketom opreme feel (srednja možnost) in nekaj doplačilnimi dodatki, med katerimi velja, poleg varnostnega paketa, omeniti še ambientalni paket – ta ob nekaterih estetskih in drugih dobrotah med drugim poskrbi za dodatno udobje, saj prinaša masažo sprednjih sedežev, dodaten počivalnik za noge za sovoznika in zajetne vzglavnike, ki glavi nudijo zelo dobro oporo (skoraj kot v pravem fotelju), a zato krnijo preglednost "nazaj čez ramo". Škoda, saj je sicer preglednost dobra, veliko vetrobransko steklo pa se razteza daleč v streho in s tem še povečuje občutek prostornosti tega Citroënovega enoprostorca. Nasploh je počutje v notranjosti prijetno, armaturno ploščo pa odlikujejo kakovostni materiali, sodobne linije in zasnova z dvema velikima zaslonoma – zgornji je večnamenski prikazovalnik, ki poleg prikazovanja osnovnih informacij služi tudi potrebam navigacije in še česa, spodnji – tisti na dosegu rok – pa kot večopravilni, na dotik občutljiv vmesnik prevzema vlogo klasičnih stikal. Znova: mlajši del uredništva je nad takimi sodobnimi rešitvami navdušen, a nas večina vseeno meni, da takšna zasnova zahteva preveč voznikove pozornosti in zato ni v korist varnosti. Za spremembo temperature, na primer, je treba najprej izbrati ustrezen meni in nato s pritiskanjem po zaslonu izbrati želeno vrednost.

Ne glede na to pa gre za zmogljiv in prostoren družinski avtomobil s poudarkom na udobju. Sedem sedežev morda res ni nuja in tudi kakšnemu kosu opreme se z racionalnega vidika da zlahka odpovedati, saj končna cena tako motoriziranega in opremljenega picassa ni prav nizka …
 

udobje, sedeži v drugi vrsti, bogata oprema

večopravilni zaslon, vzglavniki

brez napak