Zvest svojim vrednotam

Pri nas je precej sveža novost, čez lužo pa se je Honda CR-V pete generacije predstavila že pred kakšnima dvema letoma. Za evropski trg so ji, seveda, ustrezno prilagodili podvozje, volanski mehanizem in še nekatere druge elemente ter tako poskrbeli za zelo dobre vozne lastnosti – takšne, kakšnih smo pri Hondi že od nekdaj vajeni.

Seveda ne pričakujte civicove ostrine, a za velik, družinski križanec (ki je, mimogrede, lahko opremljen s sedmimi sedeži), se pelje izjemno dobro. V ovinkih se malo nagiba in zvesto sledi začrtani smeri, vse skupaj podkrepi natančen volan oziroma nasploh dober celoten paket prepriča z vodljivostjo v vseh pogojih vožnje. Zaradi odlično uravnoteženega podvozja je tudi udobje na primerno visoki ravni. 

Honda CR-V je eden izmed najbolje prodajanih športnih oziroma cestnih terencev na svetu.


CR-V je na voljo bodisi s sprednjim bodisi s štirikolesnim pogonom – preizkusili smo prvega, ki ob običajni vožnji popolnoma zadošča, ob večjih vozniških apetitih in predvsem na spolzki podlagi pa ima nekaj težav pri prenašanju moči na cesto. Prisilno polnjen 1,5-litrski bencinski stroj namreč razvija vse prej kot zanemarljivih 127 kW (173 KM) največje moči in 220 Nm navora, gre pa za praktično enak stroj kot v športnem civicu. Kakšne pretirane športnosti tu ne gre pričakovati, čeprav pri priganjanju v višje vrtljaje zna poskrbeti tudi za več kot dovolj dinamike. Obenem je ustrezno prožen, da med vožnjo lahko malce lenarite z desno roko, saj ni treba prav pogosto posegati po ročici sicer odličnega šeststopenjskega menjalnika. Ob umirjeni vožnji je zmeren pri porabi, zlahka se zadovolji z okoli osmimi litri na sto prevoženih kilometrov, priganjanje porabo brez težav približa desetim. Terenske zmogljivosti so omejene s pogonom na sprednji kolesni par, a je oddaljenost od tal dovolj velika, da na malce globljem kolovozu ne boste s trebuhom takoj podrsali po tleh.

Prisilno polnjen bencinar je do prihoda hibridne verzije edini motor v ponudbi (dizel ni predviden), ima pa eno neprijetno nerodnost – za zagon morate obvezno vklopiti parkirno zavoro. To prav gotovo prispeva k varnosti, a gre za nepotrebno in moteče opravilo, saj bi se zavora lahko, tako kot pri avtomobilih drugih znamk, ob izklopu motorja aktivirala samodejno. Se pa samodejno sprosti, ko speljete (in ste pripeti z varnostnim pasom, sicer ne).

Izvedba s sprednjim pogonom je na voljo zgolj z ročnim menjalnikom, štirikolesna tudi s samodejnim.


Zasnova armaturne plošče ni ravno najbolj posrečena, saj nekatera stikala ne puščajo prav svežega vtisa, tudi sistem infotainment ni med najsodobnejšimi. Funkcij je sicer veliko, navigacija z malce bolj preprosto grafiko deluje solidno, odzivnost zaslona in logika menijev bi bila lahko boljša. Zanimiv ocvirek – za omejitev hitrosti na določenem odseku ceste navigacija pogosto prikaže drugačne vrednosti od sistema za prepoznavanje prometnih znakov.

Precej bolj prepričljivi so udobni, ravno prav čvrsti in izdatno nastavljivi sedeži, tako da skupaj s prav tako radodarno nastavljivim volanskim obročem ni težko najti ergonomsko učinkovitega vozniškega položaja. Še posebej CR-V navduši s prostorno notranjostjo, saj je zaradi tri centimetre daljše medosne razdalje na zadnjih sedežih pet centimetrov več prostora kot pri predhodniku. Prtljažni prostor že na papirju obljublja veliko (kar 561 oziroma 1.756 litrov), še bolj pa prepriča v praksi, saj se je v primerjavi s tekmeci – vsaj tistimi, ki smo jih preizkusili v zadnjem času – izkazal kot eden najbolj radodarnih in najbolj uporabnih. 

Oprema elegance navi je sicer srednji, a v kombinaciji s sprednjim pogonom najvišji paket v ponudbi. Poleg že omenjenega navigacijskega sistema obsega še celotno paleto varnostnih in asistenčnih sistemov (združenih pod imenom honda sensing), kamero za pomoč pri vzvratni vožnji, soliden avdio sistem, led žaromete, 18-palčna platišča … Skratka, za 30 tisočakov praktično vse, kar potrebujete.
 

prostorna notranjost, motor, vozne lastnosti

zagon motorja, infotainment sistem

brez napak