Hyundai si spet upa!

Če pogledamo današnjo paleto Hyundaijevih vozil, je jasno, da gre za odraslo znamko, ki je dosegla raven, ko se ji ni treba več dokazovati, ampak mora zaupanje kupcev le pazljivo negovati. To po drugi strani pomeni, da so modeli manj izstopajočih oblik, med seboj pa so si vse bolj podobni. Zato je bilo prav osvežujoče videti njihovega malega križanca kono, ki kaže, da Korejci še vedno imajo nekaj uporniškega značaja. Tistega, ki smo ga nazadnje videli pri velosterju in marsikaterem modelu pred njim.

Kona je torej orožje za spopad v izjemno številčnem in hitro rastočem avtomobilskem razredu. V tem oziru je oblikovno izstopanje zagotovo dobrodošlo. Gre za kombinacijo futurističnih linij, na primer visoko postavljenih ozkih žarometov in pretirano velikih plastičnih obrob. Kot bi ga naredili za novo nadaljevanje Mad Maxa!

V notranjosti je sicer manj ekstremov, a si kupci lahko izberejo živahne barvne dodatke. Testnemu primerku so se ob rdeči zunanjosti v kabini najbolj podali prav takšni poudarki na armaturi in sedežih. Ti so pri testnem avtomobilu odeti v usnje in nudijo dobro razmerje med udobjem ter oprijemom. Trem potnikom namenjena zadnja klop je nekoliko manj prostorna, tako pri kolenih kot v širino. Dva odrasla sta tam maksimum. Tudi prtljažnik je zmeren pri prostoru, saj v osnovi sprejme 378, ob podrtih sedežih pa 1.316 litrov prtljage. Prostor je lepo obdelan, s kljukicami za nakupovalne vrečke in sidrišči za pritrjevanje večjih predmetov.

Bogata izbira pri elektroniki, tako zabavni kot varnostni, kaže, da želi kona tekmovati tudi z najbolj uglednimi predstavniki razreda. Ogrevani sedeži in volan, 20,3-centimetrski barvni zaslon na dotik in projekcijski zaslon pred voznikom so le nekatere razvade, v katerih lahko uživa voznik. Po drugi strani pred njegovo morebitno nezbranostjo varujejo pripomočki, kot sta sistema za opozorilo na vozilo v mrtvem kotu in za ohranjanje voznega pasu. Terenski pridih zagotovi še sistem za nadzorovan spust po klancu navzdol.

Pustolovski in živobarvni videz se lepo poda imenu kona, ki izvira iz predela največjega havajskega otoka.

Dobra ergonomija in izdatna nastavljivost sta deloma »kriva« za dobre vozniške občutke, zagotovo pa imata pri tem glavne zasluge podvozje in volanski mehanizem. Ta sicer ni najbolj natančen med vsemi, a se v službi nekoliko višje nasajenega križanca dobro znajde. Kono je užitek zapeljati tudi na ovinkaste ceste, čeprav se s 17-centimetrsko oddaljenostjo karoserije od tal ne boji niti kakšne težje prevozne podlage.

Na avtocesti je spodobno tih tudi nad zakonsko dovoljeno hitrostjo, kar je zasluga zmogljivega bencinskega litrskega trivaljnika. Ta s pomočjo prisilnega polnjenja zmore 88 kW (120 KM) moči in je povezan s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Le trije valji in majhna prostornina pomenijo, da se rad hitro zavrti, zato odzivnost ni pod vprašajem. Vseeno do stotice pospeši v nič kaj bliskovitih 12 sekundah, zato je za nekaj več športnosti treba izbrati 1,6-litrski turbobencinski motor. Pozitivna plat malega »mlinčka« je zmernost pri porabi goriva, ki se je na testu ustalila nekoliko pod osmimi litri na 100 kilometrov.

Oblikovno najbolj drzen hyundai zadnjega časa ne izstopa le znotraj svoje znamke, temveč v celotnem svetu avtomobilizma. V kratkem bo še nekoliko bolj poseben, saj bo na voljo tudi v popolnoma električni različici. A tudi ta, ki smo ga tokrat preizkusili, ni ravno vsakdanji!
 

​

videz, vozne lastnosti, izbor opreme

​

izbira pogonskih sklopov

​

brez napak