Pacek

Priznam, izraz ni najprimernejši. In sploh ni mišljen slabšalno, temveč v dobrem, samozavestnem in uporniškem duhu. Takšen, ki ne nosi skrbno zlikanih hlač in na prečo polizanih las, temveč strgane kavbojke, razmršeno frizuro in sončna očala. Takšen, ki je takoj pripravljen tudi na kakšne bolj drzne avanture in se ne ustraši neposrednega povabila v neznano, v odkrivanje novega, izven splošno uveljavljenih okvirjev in včasih tudi, khm, prepovedanega. Upornik. Ampak to se sliši preveč klišejsko.

Renegade je grob, tak, kot od pravega jeepa pričakujete. Zato tega niti noče skriti.


Naj torej takoj razčistimo: renegade ni za tiste, ki iščete zgolj moden, od tal malce bolj oddaljen športni terenec oziroma križanec. Za kaj takega je pregrob. V svojem bistvu namreč želi ostati jeep – ne le po videzu, temveč tudi z grobo tehniko in vožnjo. Motor, dvolitrski turbodizel s 130 kW (140 KM), je že kar tovornjaško robat. V prostem teku je namreč tresljajev vse prej kot malo (ne le v mrzlem zimskem jutru temveč tudi takrat, ko je motor ogret na delovno temperaturo), ob pritisku na stopalko za plin pa zarjove, kot so zmogljivi stroji to počeli nekoč. Enako velja za menjalnik, devetstopenjsko avtomatiko, ki s svojim pogostim menjavanjem prestav mestoma spominja na tiste stare, počasne in neodločne samodejne menjalnike. Tudi prestavljanje iz ene v drugo prestavo pogosto ne poteka povsem gladko in to početje nemalokrat spremljajo sunki in tresljaji. Če jih razumete kot del njegove duše – duše tistega pravega jeepa, brezkompromisno robustnega in neustavljivega, mu boste to šteli v dobro. V nasprotnem primeru vam bo njegova grobost kmalu začela iti na živce.

A videz in vtis nista le šminka, kje pa! Takšen renegade je v kombinaciji s štirikolesnim pogonom praktično neustavljiv. Navduši možnost izbire med štirimi različnimi režimi delovanja pogona glede na podlago pod kolesi – tu sta še zapora sredinskega diferenciala in reduktor (nekateri so mnenja, da brez tega dodatka terenec sploh ni terenec), za povrh pa še sistem za samodejno zaviranje med vožnjo po klancu navzdol. Mejo torej postavljajo fizikalne zakonitosti, oprijem pnevmatik in voznikov pogum, ki pa v veliki večini primerov na zavoro v glavi pritisne precej prej, preden tehnika izobesi belo zastavo. Sedaj verjetno pričakujete nekaj v smislu, da velika večina voznikov takšnih zmogljivosti niti ne potrebuje – res je, a številni cenijo predvsem tisti občutek, da vse to zmorejo, če si morda kdaj zaželijo (kar pa se verjetno nikoli ne zgodi).

V kombinaciji z zmogljivim štirikolesnim pogonom je vsekakor vreden svojega imena.


Zato, če vas mika renegade, naj bo točno tak. Ne kakšen bencinar s sprednjim pogonom, temveč naj bo vreden svojega imena in korenin, ki prek legendarnega wranglerja segajo vse do tistega vsestranskega, nepogrešljivega in neuničljivega jeepa, ki je pomagal osvoboditi Evropo izpod nacističnega škornja. In brez skrbi, z njim ne boste uživali le na peščenih sipinah južnih obal Rokavskega preliva ali težko prehodnem gozdu v Ardenih, temveč tudi takrat, ko boste peljali otroka v šolo ali v družbi izbranke obiskali večerno prireditev. Ja, lahko je tudi osvajalec.

"KAD SE SELJAK POGOSPODI"

Na snežno premiero letošnjega leta me je zapeljal novi renegade. Moj dom je bil do popoldanskih ur prekrit z več kot 30-centimetrsko debelo snežno odejo, ki me je v preteklosti že ustavila na polovici hriba. Štirikolesnega pogona v takih razmerah še nisem preizkusila, a sem upala na najboljše. Obrnila sem gumb in sistem Selec-Terrain nastavila na funkcijo snow (sneg), zapeljala na naravni poligon ter navdušeno ugotovila, da se "odpadnik" zimskim razmeram ne pusti iztiriti. Pri celotni snežni izkušnji sta me razočarala zgolj odsotnost zimske opreme (predvsem gretje sedežev in volanskega obroča) ter nedelovanje sistema za nadzorovano spuščanje na strmini. Slednji me je odslovil s preprostim "unavailable" (ni na voljo) in kolegi so me naknadno podučili, da deluje le ob kopici izpolnjenih predpogojev (vklop 4WD LOW, ročno prestavljanje in določen kot spusta). Po pravici se mi vse skupaj zdi preveč zapleteno, obenem pa je zaradi odsotnosti navodil v slovenskem (ali bližnjem tujem) jeziku težko razvozljivo neizkušenemu uporabniku.

Prikupil se mi je s svojim mladostnim videzom, svežino, drznostjo, izvirnostjo podrobnosti in zgodbo. Navdušena sem bila nad emblemi, simboliko in geometrijo oblikovalskih elementov. Z mano je koketiral s prepoznavnimi okroglimi, malenkost ugreznjenimi prednjimi žarometi, ki so se mi zdeli precej elegantni in hkrati igrivi. Namenil mi je širok nasmešek v podobi 7-režne mreže hladilnika, ki sicer predstavlja vseh sedem kontinentov, kjer se jeep trenutno vozi. Preprosta upodobitev prednje maske v podobi dveh krogov in sedmih pravokotnikov me je pozdravila tudi v notranjosti, med drugim kot okrasje prtljažnega pokrova, sedežev ter obrobe zvočnikov.
 

Italijani dobro vedo, da obleka naredi človeka. Renegade se je nedvomno pogospodil in s pomočjo svojih retušerjev postal zelo 'stajliš'!
 

Če bi bil renegade črka, bi bil zagotovo X. To vpijejo zadnji križ-kraž žarometi, to govori drobni iks, skrit v poimenski oznaki vozila, in to nežno šepeta tudi oblika držala za pijačo. Kljub temu da naj bi oblikovalci navdih za uporabo tega znaka našli v kultnih posodah za gorivo, jaz iskreno verjamem, da so skrivni oboževalci Eda Sheerana. Merilnik vrtljajev ima namesto rdečega območja blatni madež, katerega inspiracija je bil menda paintball, medtem ko naj bi bila oblikovna predloga za zvočnik kar plezalni karabin. Ko sem odprla pokrov odprtine za dolivanje goriva, me je presenetila podoba pajka, ki me je pozdravila s "ciao, baby!". V kotu vetrobranskega stekla sem našla skrit detajl v podobi miniaturnega džipa, tik nad brisalcem zadnjega stekla pa sem zasačila sprehajalca jetija. Prav posebna se mi je zdela zaščita zadnjih vrat z "no step!" opomnikom in konkreten sovoznikov ročaj na armaturki. Zanimiv se mi je zdel detajl plastnic v enem izmed prednjih odlagalnih predalov, v povezavi s katerim sem se podučila, da prestavljajo zemljevid Moaba v Utahu, kjer se letno odvija jeep safari.

Renegade si je nadel novo urbano srajco, a svojega podeželskega značaja ne more zatajiti – kar se mi pravzaprav zdi dobro, saj je zasnovan za to, da se znajde v divjini. Res je malce robusten in len ter dokaj glasen in žejen partner, ki za povrh še grobo cukne ob vklopu in izklopu tempomata. A bil je ob meni, ko sem ga najbolj potrebovala, in tega človek ne pozabi. Pa še vsa ta lepota in šarm … ahhh ja.
 

značaj, zmogljivosti, videz

grob motor in menjalnik

brez napak