Balistična eleganca

Recept je v resnici že dobro poznan. Če hočeš Evropejcu prodati avtomobil, je najbolj zanesljiva pot ta, da avtomobil zasnuje nekdo iz Evrope. Če želiš delati avtomobil, ki se bo kosal z najboljšimi, pa moraš za to imeti posebnega človeka. Ime Albert Biermann vam najbrž ne pomeni veliko, a če omenimo, da je to nekdanji vodja BMW-jevega M-oddelka, je stvar takoj bolj jasna. K temu prištejte še ekipo vrhunskega vodje oblikovanja Petra Schreyerja in stvar ne more več spodleteti. Kii stinger je bil uspeh očitno položen v zibelko!

Seveda v svetu avtomobilizma dandanes ni prav nič samoumevno, saj smo videli že marsikateri nepričakovan polom. Zato lepo po vrsti. Navzven jim je zagotovo uspelo, saj se za njim obrne več glav kot za dvakrat dražjo nemško limuzino. Uprava je očitno oblikovalcem dovolila, da na papir zlijejo vse tisto, kar v sebi zadržijo med oblikovanjem velikoserijskih modelov. Linije so agresivne, poetično uglajene in futuristične obenem. Sprednji del avtomobila se še najbolj ujema z njegovim imenom (»sting« pomeni pičiti, »stinger« pa je tisti, ki piči, torej pič… Ah, pozabite!), saj z malo domišljije spominja na obraz jezne ose ali kake druge žuželke. Stranska silhueta je vredna športne limuzine britanskega porekla, zadek z ozkimi lučmi in dvema paroma dvojnih izpušnih cevi pa kar vpije »bellissima«!

Po velikosti in zasnovi stinger tekmuje z BMW-jem 4 gran coupe, a slednji za podoben paket zahteva vsaj deset tisočakov več.


Ja, stinger je lep kot hudič. Pa se tako tudi pelje? Lahko, če želite. V osnovi je zelo uglajen in udoben potovalnik, ki ponuja zanesljivost štirikolesnega pogona in ležernost samodejnega menjalnika v povezavi z veliko zalogo moči. Ko se vrtljivi gumb poleg prestavne ročice zavrti v desno in se med merilniki izpiše sport ali sport +, pa vrag odnese šalo. S turbopolnilnikom podprt 3,3-litrski šestvaljnik V-oblike naenkrat nekoliko oživi, upravljanje postane bolj odzivno, večino navora pa kar naenkrat pošilja k zadnjemu kolesnemu paru. Stinger tudi v tem primeru ni lahkoten športnik, saj se njegova masa približuje dvema tonama, a z malce truda zadek prav igrivo zapleše, v pravih rokah pa lahko skozi stransko okno spremljate potek celotnega ovinka. Z 272 kilovati (370 KM) moči in kar 510 Nm največjega navora se to lahko počne, hiter pa je tudi v ravni črti. Stotico kazalec na analognem merilniku doseže že po 4,9 sekunde in se povzpne vse do 270 km/h. Menjalnik je klasičen samodejni, kar pomeni, da ni tako bliskovito hiter, kot bi bil z dvojno sklopko, a s kar osmimi stopnjami prenosa vseeno deluje vzorno hitro. Dinamični vožnji je namenjena možnost izbire prestave prek obveznih obvolanskih ročic.

Ko že govorimo o športnosti, omenimo, da so sedeži zasnovani kot dober kompromis med udobjem na daljših vožnjah in oporo v hitrih ovinkih. To zagotavlja električno prilagodljiv stranski del v predelu trupa, plus je tudi možnost podaljšanja sedalnega dela. Prav zaradi izdatne nastavljivosti je položaj za volanom odličen, enako velja za preostalo ergonomijo. Kot smo pri sodobnih avtomobilih te znamke vajeni, je vse premišljeno razporejeno. Če kje, se malce zaplete pri asistenčnih sistemih, ki jih sicer ponuja v izobilju, a je ravno tu največja razlika do tistih, ki so v poslu prestiža že dlje časa. Sistem za pomoč pri ohranjanju smeri kar malce nevrotično ves čas popravlja smer, vzvratna ogledala se v primeru vožnje nazaj spustijo navzdol in vozniku trmasto ne dovolijo, da bi jih premaknil. Po drugi strani pa multimedijski sistem lahko le pohvalimo, čeprav ni velik kot televizor, ki ga imate doma na steni.

 Z zavrtljajem gumba se iz suverene štirikolesno gnane limuzine prelevi v športni kupe z razigranim zadkom.

Kar se potniškega prostora tiče, je skorajda razkošno sedeti spredaj ali zadaj, pri čemer znajo biti na dolgi vožnji moteča le nizko sedenje in pokrčena kolena na zadnji klopi. Glede na velikost vozila in tisto, kar ponujajo tekmeci, je najmanj impresiven prtljažni prostor. Tega je le za 406 litrov in mu uporabno vrednost poveča le dober dostop na račun velikih prtljažnih vrat.

Primerjava s tekmeci ne bi bila prava, če se ne bi končala pri ceni. Takšen stinger z upoštevanim popustom stane dobrih šestdeset tisočakov, kar ni malo denarja. A za to izjemno veliko ponudi, pravzaprav je treba kar pošteno razmisliti o kakem kosu opreme, ki ga ne ponuja. Če bi vse to odkljukali na cenikih BMW-ja serije 4 gran coupe ali audija A5 sportback, bi se cena hitro oddaljila od stingerjeve. Ali nemca na drugih področjih ponujata toliko več, da je razlika v ceni upravičena? Mislimo, da ne. Koliko so vredni ugled, tradicija in prestiž, ki pride z njima, pa zna zares ovrednotiti le vsak zase!

pogonski sklop

velikost prtljažnika, poraba

brez napak