Samoumevna E-leganca

Močno oglate linije predzadnje generacije razreda E (W212), zlasti pred prenovo, niso bile vsem po godu, saj jim je morda zmanjkal tisti kanec klasike, ki bi zedinil najširše občinstvo. A odkar je taktirko zunanjega oblikovanja pri Mercedes-Benzu prevzel Robert Lešnik, so se stvari precej spremenile. V ospredje so znova prišle mehkejše linije s čim manj robovi, ki so avtomobile s trikrako zvezdo že odlikovale v preteklosti in jim podarjajo nekakšno brezčasnost. Ni kaj, novi E deluje zelo skladno. Edino, kar mu tisti bolj pozorni lahko morda očitamo, je pretirana podobnost tako z manjšim razredom C kot admiralsko ladjo razreda S. Očitno je to virus, s katerim so okužene vse nemške premijske znamke.

Na drugi strani v notranjosti najdemo popolno prepletanje klasike in sodobnosti. V mislih imamo zlasti kontrast med s kromom okrašenimi okroglinami na sredinski konzoli in vratnih oblogah ter ultra sodobnim zgornjim delom armaturne plošče, ki ga skoraj v celoti tvori ravna črna plošča. V njej se pri bolje opremljenih različicah (takšnih, kot je bila testna) skrivata ogromna, 31,2-centimetrska (12,3 palčna) barvna zaslona, ki nam na zares pregleden način, z možnostjo različnih slogov prikaza, rišeta podatke instrumentne plošče in drugih funkcij avtomobila. Ena od novosti so tudi na dotik občutljivi gumbi na volanskem obroču, ki se po krajšem privajanju izkažejo za kar uporabno rešitev.

Novi razred E je pravi mercedes, ki zleze pod kožo s samoumevnim udobjem in ubranostjo, brez pretirane dinamike in vpadljivih elementov.


Spredaj se sedi odlično. Prostora in nastavitev namreč ne zmanjka. Visoka raven udobja je zagotovljena tudi potnikom v drugi vrsti, kjer pa prostora, zlasti za kolena, kljub skoraj petim metrom skupne dolžine avtomobila ne moremo opisati s presežniki. Prtljažnik meri solidnih 540 litrov, očitamo pa mu lahko le ne povsem ravno dno.

Kaj pa bi lahko očitali novemu turbodizelskemu stroju? Objektivno prav ničesar. Gre za čisto nov dvolitrski štirivaljnik, ki razvije 143 kilovatov (194 KM) in 400 Nm navora, kar je dovolj za pospešek do stotice v 7,3 sekunde in končno hitrost 240 kilometrov na uro. Potrebujete več? Najverjetneje ne. Zlasti glede na to, da stroj deluje v kombinaciji z odličnim devetstopenjskim samodejnim menjalnikom 9G-tronic, ki prestavlja hitro in neopazno, predvsem pa takrat, ko to pričakujemo. Poleg udobnega samodejnega načina omogoča tudi bolj dinamičen ročni način prestavljanja z obvolanskima ročicama. Ob tem je lahko tudi pohvalno varčen, kar je s povprečno porabo malce pod sedem litrov na 100 kilometrov na testu nedvomno dokazal. Objektivno mu torej res ne moremo ničesar očitati. Je namreč tudi uglajen in tih, kolikor je za štirivaljni dizelski stroj mogoče. Nekaj grobosti pokaže le pri bolj odločnem pospeševanju. Žal tu še vedno zaostaja za šestvaljnimi agregati, ki so po našem subjektivnem mnenju limuzinam takšnega kova enostavno pisani na kožo.

S turbodizelskim štirivaljnikom je dovolj hiter, udoben in varčen, a mi bi v njem vseeno raje videli še bolj uglajen šestvaljni stroj.


Za udobje in res prijetno izkušnjo v kabini skrbi tudi opcijsko zračno vzmetenje, ki prek stikala dynamic select poleg udobnih nastavitev comfort ponuja še bolj dinamične sport in sport + ter prilagodljive individual. Ne glede na pestro izbiro smo največ kilometrov prevozili v načinu comfort, ki se še najbolje poda uglajenemu značaju avtomobila.

Nekaj besed si zasluži tudi oprema, zlasti opcijska, ki je testni avtomobil podražila za dobrih 27 tisočakov. Tu bi izpostavili pametne matrične led žaromete, zaradi katerih lahko pozabite na preklapljanje med dolgimi in zasenčenimi lučmi, ker to počno same na skoraj neopazen način. Tu pa so še sistem kamer za pogled okoli vozila, ki ustvari popolno ptičjo perspektivo, uglajen radarski tempomat in vrhunsko ozvočenje Burmester, zaradi katerega se vam bo tudi na avtocesti zdelo, da sedite v koncertni dvorani. A s 77 tisočaki si ne boste kupili brezpogojnega luksuza. Mi smo pri testnem avtomobilu, denimo, iskali gumb za električni vzdolžni pomik voznikovega sedeža, a našli le dobro staro ročico za ročno nastavljanje. Ni kaj, Nemci očitno zelo dobro poznajo svoje kupce in pot do njihovih denarnic.
 

videz, udobje zmogljivosti, poraba goriva

ne ravno dno prtljažnika, končna cena

brez napak