Drzen in lep

Svet prestižnih vozil je treba razumeti nekoliko drugače kot tistega, v katerem kupci merijo vsak centimeter in preštevajo vsak evro. Prestiž pomeni vrhunsko storitev ali izdelek, brez kompromisov, pomeni pa tudi imeti možnost izbrati natanko takšen avtomobil, kot si ga želimo. Če je na vrhu vaših želja narediti vtis vsakič, ko se nekam pripeljete, je velik kupe dober začetek. Tisti, ki prisegajo na športne in nekoliko bolj agresivne linije, praviloma posegajo po BMW-ju, 'old money' eleganca pa naj bi bila domena Mercedesa. Razred E coupe jo prav gotovo odlično pooseblja.

Pod taktirko Roberta Lešnika oblikovan lepotec je po obliki in velikosti nekje med kupejema razredov C in S. Karoserijo skorajda brez zavihkov in ostrih robov zmotijo le tisti dodatki, ki služijo neki funkciji. Ko je očiščena nepotrebnih dodatkov, je videti odlično in ima izjemno nizek koeficient zračnega upora 0,25. Dodatki iz oddelka AMG, vključno s kar 20-palčnimi platišči, vse skupaj le še nekoliko začinijo.

Piš vetra okoli voznikovih vrat je bilo verjetno nesrečno naključje, a človek tega pri takšnem avtomobilu vseeno ne pričakuje. 


Tudi v notranjosti prevladuje prestižna klasika, kot popoln kontrast se na armaturni plošči bohotita dva ogromna, 31,2-centimetrska barvna zaslona. Ta sta pravi izlet v prihodnost in v izjemno dodelanem slogu kažeta vse od podatkov instrumentne plošče (merilnikov) do raznoraznih funkcij informativne ali zabavne narave. Novost, ki zna v času privajanja povzročiti kar precej preglavic, so na dotik občutljivi gumbi na volanskem obroču, a se na koncu izkažejo za praktično, čeprav ne ravno potrebno idejo.

Kot se za prestižni kupe spodobi, se spredaj sedi odlično, kljub kupejevski zasnovi, ki že sama po sebi daje prednost tistim spredaj, sta tudi zadnja sedeža zmerno radodarna. Nekaj preglavic povzroči že dostop do tja, čeprav je odprtina vrat razmeroma velika. Za običajen avtomobil skromno, za kupe pa razmeroma solidno je odmerjen prostor zadaj, tako za glave kot kolena. Pohvalno je, da imata tudi potnika zadaj na voljo lastni električni pomik stekel. Prtljažnik sprejme 425 litrov prtljage in navduši z lepo obdelavo, medtem ko je nakladalna odprtina precej visoka in ni ravno velika.

Naj takoj povemo, da smo več ali manj vsi člani našega uredništva malce nejevoljno vzdihnili, ko smo izvedeli, da testni model E coupe poganja štirivaljni turbodizel. Pa ne že spet! Enak motor smo preizkusili v limuzini in karavanu, pri velikem kupeju, ki praviloma velja za čustveni nakup, pa bi šestvaljnik sedel kot mama na ata. To nikakor ne pomeni, da dvolitrski motor s 143 kW (194 KM) ni pravi čudež tehnike, ki zmore 1735 kilogramski avtomobil do stotice pognati v le 7,4 sekunde in preseže 240 km/h. Povezan je z uglajenim in spodobno hitrim 9-stopenjskim samodejnim menjalnikom in večino časa tiho prede. Nekaj kritike si vseeno zasluži, saj je ob priganjanju malenkost preglasen, pa tudi varčnost gre lahko hitro skozi okno. Namesto povprečja v okolici šestih litrov, ki je prevladalo pri karavanu in limuzini, je tokrat na 100 kilometrov zahteval krepko več kot osem litrov.

Dve plati prav tako pokaže, ko je treba v salonu odpreti denarnico, saj se je v primeru testnega vozila cena z osnovnih 53 tisočakov s številnimi dodatki povzpela na 87.030 evrov. A za tako drzen in lep avtomobil je to cena, ki jo marsikdo z veseljem sprejme.

videz, udobje, asistenčni sistemi

multimedijski vmesniki, piš vetra

brez napak