Dodatek, ki spremeni vse

Se še spomnite Mitsubishijevega kupeja, ki je slišal na ime eclipse? No, kar pozabite nanj, saj so Japonci tako poimenovali avtomobil, ki s kupejem iz leta 1989 in njegovimi nasledniki, z izjemo imena, nima čisto nič skupnega. To je sicer res eclipse, a z dodatkom cross. Ta nakazuje, da gre za križanca, za katerega Japonci morda zaradi zanimive silhuete s poševnim zadnjim steklom menijo, da je tudi malce kupejevski.

Kakor koli, priznati moramo, da jim je uspelo ustvariti oblikovno zanimiv avtomobil. In glede na to, da avtomobile v veliko primerih kupujemo predvsem z očmi, to ni slabo. Eclipse cross je namreč zaradi kromirane maske in izklesane karoserije videti mogočen in robusten ter pripravljen na najrazličnejše avanture. V primeru modela s štirikolesnim pogonom to morda celo drži, toda pri različici s pogonom le na sprednji kolesi v resnici ni čisto tako.

Kombinacija 1,5-litrskega turbobencinarja s 120 kilovati (163 KM) in šeststopenjskega ročnega menjalnika res ni namenjena terenskim podvigom. Motor je namreč pod 2.000 vrtljaji na minuto precej neodziven, nato se razživi in zelo živahno vleče do rdečega polja. Zaradi pomanjkanja navora pri nizkih vrtljajih si tako premagovanja kakšnih bolj zahtevnih klancev ali drugih terenskih podvigov z njim ne predstavljamo. Najbolj doma se počuti na asfaltu, kjer je lahko tudi precej hiter. Toda spodbujanje njegove živahne plati prinese visoko porabo goriva, ki zlahka preseže devet litrov na 100 prevoženih kilometrov.

Čeprav je ime eclipse poznano iz neke druge dobe, dodatek cross nakazuje, da gre za popolnoma nov avtomobil.


Mešane občutke vzbuja tudi podvozje, ki ob bolj dinamični vožnji sicer ne dovoli veliko prečnega nagibanja karoserije, pri čemer se zdi, da avtomobil s sprednjim delom vselej malce sili iz ovinka. Volanski mehanizem bi lahko bil bolj komunikativen, vzmetenje pa solidno opravlja svojo nalogo.

Dinamični obliki zunanjosti sledi oblika armaturne plošče, ki predstavlja nekakšno mešanico sodobnega in klasičnega ter prinaša nekaj ergonomskih posebnosti. Upravljanju multimedijske naprave je namenjena drsna ploščica z nekaj klasičnimi gumbi, nameščena na sredinskem grebenu. Priznati moramo, da se nam je proti pričakovanjem po začetnem privajanju na koncu zdela kar praktična, a se vseeno ne more kosati s kombinacijo vrtljivega in nekaj klasičnih gumbov, saj je preveč prepuščeno spretnosti vsakega posameznika. Ob tem »high tech« elementu pa na visokem sredinskem grebenu najdemo klasično in za kakšen centimeter previsoko prestavno ročico ter še bolj klasično in prav tako preveliko ročico parkirne zavore.

Presežnikov ne moremo uporabiti niti glede prostornosti druge vrste sedežev, zlasti pa prtljažnika, ki v osnovni postavitvi meri 341 litrov. A glede tega japonski posebnež skriva asa v rokavu. Zadnja klop je namreč vzdolžno pomična, in to kar za 20 centimetrov, tako prostornina prtljažnika (sicer na račun prostora za noge v drugi vrsti) naraste na 448 litrov.

Prepriča lahko z obliko in razumno ceno, malce težje s porabo goriva.


Paket opreme intense+ že z imenom obljublja bogato založenost in jo tudi dejansko ponuja. Kdor ga bo izbral, bo poleg sistema za samodejno zaviranje v sili s prepoznavanjem pešcev (ta je serijsko vgrajen pri vseh različicah) dobil še 18-palčna platišča iz lahke litine, luči s samodejnim preklapljanjem med zasenčenim snopom in dolgim snopom, projekcijski zaslon (head-up) in multimedijsko napravo, ki skriva eno posebnost. Žal ne vključuje navigacijske naprave. Te vam ne bodo ponudili niti za doplačilo, temveč boste lahko s priklopom prek kabla uporabili tisto, ki jo imate na pametnem telefonu.

Ni kaj, eclipse cross je res zanimiv križanec, ki bo z naštetimi posebnostmi in nekaj pomanjkljivostmi zadovoljil predvsem tiste, ki cenijo drugačnost in v množici tekmecev želijo izstopajočo alternativo. S popusti je za takšnega, kot smo ga preizkusili, treba odšteti razumnih 25 tisočakov.
 

videz, oprema, cena s popusti

poraba goriva, prtljažnik

brez napak