S senika v mesto

Testni primerek povsem novega scenica je nekako sam od sebe povedal, kaj želijo pri Renaultu z njim doseči. S spretnimi oblikovnimi prijemi, kjer je veliko vlogo igrala namestitev serijskih 20-palčnih platišč, so klasični enoprostorec na videz spremenili v danes tako priljubljeni križanec. Takšnega, ki ga človek hote ali nehote pogleda, saj pozornost enostavno zahteva in jo tudi dobi.

Oblikovalcem je bil prav gotovo za zgled espace, ki se je v zadnji reinkarnaciji prav tako prelevil iz enoprostorca v križanca. Podobnosti pa se ne končajo pri zunanjosti, temveč se nadaljujejo tudi v kabini. Naravnost iz espaca so namreč odlični, skoraj foteljasti sedeži, zaradi katerih je sedenje za štiri osebe naravnost odlično. Za tistega petega potnika pa raje ne sprašujte, saj zadaj niso več trije povsem ločeni sedeži, ampak deljiva klop. Ta na račun razkošnih zunanjih sedišč (ti sta kopiji tistih iz prestižnega espaca) precej zanemarja prostor na sredini. Treh otroških sedežev tja zagotovo več ne boste spravili, pa tudi isofix priključkov ni za vse, ampak le za zunanja dva. Prostora za kolena odraslih potnikov je sicer dovolj, a le, če je vzdolžno pomična klop nastavljena dovolj nazaj. V tem primeru je prtljagi namenjenih 506 litrov prostora, sicer pa sprejme do 572 litrov. Največ prostora za prtljago (1.554 litrov) ustvarijo podrti nasloni, za kar je treba le pritisniti gumb v prtljažniku. Nakladanje prtljage je zaradi široke odprtine razmeroma preprosto, nas je pa vseeno zmotil malce previsok spodnji rob, česar mlade mamice prav gotovo ne bodo vesele. K priročnosti pripomore dvojno dno prtljažnika, kamor se lahko pospravijo vsi predmeti, ki bi se sicer med vožnjo premetavali naokoli.

Takšen scenic kaže vse svoje dobrote in za to tudi zahteva zajeten kupček denarja, a lepo opremljeno dizelsko izvedbo lahko kupite tudi za dobrih dvajset tisočakov.


Za drobnarije je več kot dovolj prostora tudi v potniškem delu kabine, kjer že iz prejšnjih scenicov poznamo predale v dnu vozila, prav tako pa veliko opcij ponuja tudi pomičen sredinski predal z naslonom za roke. V slogu ostalih renaultov je s sodobno elektroniko opremljen tudi scenic. Glavno vlogo zopet igra velikanski barvni zaslon na sredinski konzoli, ki služi kot osrednji center za upravljanje z zabavnimi in udobju namenjenimi funkcijami. Velike in po lastnem okusu prilagodljive ikone na njem pomagajo, da voznik lahko hitro najde tisto, kar išče. Ne le priročno, ampak tudi bolj varno je tako.

Tudi sicer je varnosti namenjenih veliko najsodobnejših pripomočkov, kot so sistem za zaznavanje pešcev, ki deluje od sedem do 60 km/h in opazi tudi žival ali fiksen predmet, pred oviro pa se zna celo povsem zaustaviti. Malce negodovanja je izzval aktiven radarski tempomat, katerega delovanje je sicer solidno, a omejeno na hitrosti med 50 in 160 km/h.

Testni scenic je poganjal že poznani 1,6-litrski turbodizel z močjo 96 kW (130 KM) v kombinaciji s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Z dobro tono in pol, kolikor v osnovi tehta scenic, je motor odlično opravil in se zares zadihal le, ko smo ga do zadnjega kotička naloženega peljali na družinsko potepanje. Pri tem je ostal tudi skromen pri porabi goriva, saj je na našem preizkusu v povprečju zahteval le 6,8 litra dizelskega goriva.

Ker je pri vsaki stvari tako, da če nekje dodaš, drugje zmanjka, je tudi scenic moral iskati kompromis. S preobrazbo iz družinskega sluge v avtomobil, ki si ga že zaradi videza želijo tudi takšni, ki enoprostorca ne potrebujejo, se je moral nekaterim malenkostim odreči. V zameno pa je končno postal avtomobil, ki ga v mestu ne bomo videli le na poti od osnovne šole do plesnih vaj, ampak tudi pred trendovskim lokalom. Družinam pa tako ali tako še vedno ostane sedemsedežni grand scenic.
 

pvidez, serijska oprema

zadnja klop nima treh ločenih sedežev

brez napak