Odlična osnova

Octavia že od nekdaj velja za avtomobil, ki za razumno ceno ponuja solidno tehniko in veliko prostora ter iz generacije v generacijo postaja vse boljša. Z najnovejšim modelom je zrasla skoraj 11 centimetrov v dolžino in dobre štiri v širino. S tem je prej prostorna notranjost postala še prostornejša, velik prtljažnik pa še nekoliko večji. V drugi vrsti tako ponuja največ prostora za kolena v razredu, prtljažnik pa navduši tako s prostornino kot z uporabnostjo. Velika kombilimuzinska peta vrata, ki se odpirajo z zadnjim steklom vred, mu namreč zagotavljajo odlično dostopnost. Voznikov delovni prostor je zelo urejen, ergonomija pa odlična. Napredek se opazi tudi pri splošnem vtisu kakovosti, ki ga malce kazi le trda plastika pokrova predala pred sovoznikom ter na osrednjem delu vratnih oblog.

Octavia je kombilimuzina C-segmenta, ki po prostornosti sega razred višje.


Najbolj pozitivno presenečenje pa je pogonski sklop. Močnejša izvedba vstopnega bencinarja sicer ponuja le 77 kilovatov moči (105 KM), zato bi si zlahka mislili, da to komaj zadostuje za premikanje tako velikega avtomobila. A nova octavia kljub merskemu prirastku tehta le dobrih 1.200 kilogramov. Zato ji mali 1,2-litrski prisilno polnjeni strojček omogoča presenetljivo živahna pospeševanja, zaradi dobro preračunanega šeststopenjskega menjalnika pa tudi (še bolj presenetljivo) tiha in lahkotna križarjenja. Pozitivno preseneti tudi poraba goriva, ki na testu nikoli ni presegla osmih litrov. Ob bolj varčni vožnji se je vrtela okoli šest in na koncu pristala na pohvalnih 6,8 litra na prevoženih 100 kilometrov.

Brez večjih pripomb jo odnesejo tudi vozne lastnosti. Volan je natančen in komunikativen, avtomobil pa zelo lepo vodljiv. Prečnega nagibanja v ovinkih je le za vzorec, vzmetenje pa zagotavlja dovolj udobja ne glede na urejenost in stanje cestne podlage. Le blaženje tresljajev pri vožnji čez krajše neravnine je malce slabše kot pri bolj plemenitem bratrancu golfu.

Ob vrlinah malega turbobencinarja je 2.000 evrov dražji turbodizel postal vse prej kot samoumevna izbira.


Srednji paket opreme ambition med drugim vključuje dvopodročno samodejno klimatsko napravo, usnje na volanskem obroču in prestavni ročici, avtoradio s cd in mp3 predvajalnikom in osmimi zvočniki, usb in aux priključka, režo za spominsko kartico in parkirna tipala zadaj. Od funkcionalne opreme tako manjkata le bluetooth povezava za prostoročno telefoniranje (125 evrov) in tempomat (153 evrov). Za 123 evrov pa lahko namesto serijskega avtoradia swing dobite avtoradio bolero s priročnim barvnim ekranom na dotik. Opcijsko so na voljo tudi vsi najnovejši koncernski asistenčni sistemi, kot so prilagodljivi tempomat, sistem za ohranjanje smeri na voznem pasu in sistem za samodejno parkiranje. A to so dodatki, ki občutno vplivajo na končno ceno. Testni avtomobil teh dobrodošlih, a ne ravno nujnih pripomočkov ni imel. Zato pa je ohranil cenovno dostopnost.

Za manj kot 18 tisočakov octavia namreč ponuja izjemno prostorno in kakovostno notranjost, velik in uporaben prtljažnik ter sodobno koncernsko tehniko. Z malim turbobencinskim motorjem s spodnjega dela ponudbe je dovolj zmogljiva in varčna, da bo lahko prepričala tudi velik del tistih, ki so do sedaj prisegali na vstopne dizelske modele.
 

prostornost, udobje, zmogljivosti, poraba goriva

plastične vratne obloge

brez napak