Panda, boj se ga!

Koliko avtomobilov poznate, ki na 3,7 metra skupne dolžine ponujajo spoštovanja vredne terenske zmogljivosti, vključno s štirikolesnim pogonom? Gotovo ne veliko. Mi najprej pomislimo na fiata pando, ki je pravi veteran na tem področju, saj je že več kot tri desetletja skozi različne generacije na voljo tudi v štirikolesno gnani različici. Drugi pa je nedvomno suzuki ignis, ki se z najnovejšo generacijo predstavlja z zelo kompaktno, a praktično vsestransko izvedbo.

V dolžino meri natanko 3,7 metra, v širino 1,69 metra in seže malce manj kot 1,6 metra v višino. A ta mala škatlica je veliko bolj prostorna, kot je videti na prvi pogled. Pričakovali smo, da se lahko spredaj brez težav namestita tudi višje rasla potnika, nismo pa pričakovali, da ob tem ostane dovolj prostora za dva visoka potnika v drugi vrsti. Pri srednjem in najvišjem paketu opreme je namreč zadnja klop namenjena le dvema potnikoma in ni le zložljiva, temveč je tudi vzdolžno pomična v dveh enakih delih. Tako prtljažnik z možnostjo uporabe vseh štirih sedežev meri od dobrih 200 pa do nekaj več kot 300 litrov. Poleg tega je v kabini na voljo dovolj odlagalnih prostorov za drobnarije na sredinski konzoli in v vratih, ki sprejmejo celo 1,5-litrsko plastenko.

Ignis je dober primer tega, kako veliko lahko ponuja tako majhen avtomobil.


Armaturna plošča je preprosta, a ergonomsko dobro zasnovana in kljub obsežni uporabi trde plastike posreduje dober občutek kakovosti. Nadpovprečna je tudi tehnološka založenost. Tu namreč najdemo samodejno klimatsko napravo, multimedijsko napravo z zaslonom na dotik, kamero za vzvratno vožnjo, navigacijo, brezstični ključ in sistem za samodejno zaviranje v sili, ki deluje s pomočjo dveh kamer.

Malček pa je poseben tudi zaradi terenskih sladkorčkov, ki jih ponuja. Podvozje avtomobila je od tal oddaljeno 18 centimetrov, poleg stalnega štirikolesnega pogona all grip, ki deluje povsem samodejno, pa so vozniku na voljo tudi pomoč za speljevanje v klanec in sistem, ki samodejno uravnava hitrost pri spustu po klancu. Zato so makadamski ali spolzki kolovozi zanj mala mal'ca. Zaradi višje posajene karoserije se v ovinkih rad veselo zaziba, po drugi strani pa je nastavitev podvozja razmeroma trda in zgolj povprečno prestreza udarce pri vožnji čez neravnine. To pride do izraza tudi v urbani džungli, kjer so, denimo pri vožnji čez hitrostne ovire, potniki v drugi vrsti lahko deležni nepričakovanih pretresov.

Še najmanj mu odgovarja avtocesta, kjer hitro postane preglasen.


Za življenje brez pretresov pa skrbi 1,2-litrski bencinski motor, ki s 66 kilovati (90 KM) zagotavlja povsem dovolj živahnosti, pri čemer zares zaživi nad 3.000 vrtljaji na minuto. Moč se na vsa štiri kolesa prenaša prek natančnega ročnega petstopenjskega menjalnika. Atmosferski štirivaljnik je ob normalni vožnji tudi zgledno varčen, saj zahteva manj kot šest litrov na sto kilometrov, ob priganjanju pa dober liter več. V mestu in na regionalnih cestah je vožnja z njim zabavna in prijetna, medtem ko na avtocesti zaradi skromne zvočne zatesnitve v kabini hitro postane zelo hrupno. Seveda pa avtocestna križarjenja ne sodijo med temeljne naloge, za katere je bil ustvarjen.

Ustvarjen je bil za vse ostalo, od vožnje po ozkih mestnih ulicah do vijuganja po zavitih gorskih cestah in kolovozih. Pri najvišjem paketu opreme ponuja tudi vse, kar si pri takšnem avtomobilu za varnost in udobje lahko zamislimo. Vse, kar smo našteli, vključno s štirikolesnim pogonom, sistemom za samodejno zaviranje v sili in multimedijsko napravo z navigacijo je namreč del serijske opreme za 13.450 evrov. S tem brez težav premaga prikupno pando – ne le z opremo, temveč tudi s ceno, saj je v osnovi slabše opremljena italijanka tudi s popustom več kot za tisoč evrov dražja. 
 

prostorna notranjost, štirikolesni pogon, oprema

zgolj po višini nastavljiv volanski obroč, hrup pri višjih hitrostih

brez napak