Izven spektra

Najbolje bo, da se kar takoj lotimo najbolj očitne posebnosti testnega avtomobila. Roza, vijolična, lila, pinki in še kaj bi se našlo v komentarjih tistih, ki so avtomobil videli v živo. Barva je v resnici magenta (tudi fuksija, po barvi cvetov rože) in bojda je imel z njo veliko dela že Isaac Newton. Nikakor je namreč ni našel v spektru barv, ki se pojavijo skozi tristrano optično prizmo, zato jo je označil za barvo izven spektra. Oznaka, ki je zelo prikladna tudi v kontekstu testnega ayga, saj tako obarvanih avtomobilov ne vidimo prav pogosto.

Človek bi mislil, da bi se v pretežno moškem uredništvu revije Avto fokus tega avtomobila na vse pretege otepali, a priznam, da sem se zanj zagrebel, kot bi bil najmanj lamborghini huracan! Kot verjetno vsak očka se tudi jaz nisem mogel upreti želji štiriletne hčerke, ki se je že dolgo želela voziti v vijoličastem avtomobilu. Magenta sicer res ni vijoličasta, a za štiriletnico je! Če odmislimo barvo, je tudi sicer aygo po nedavni prenovi z izrazitimi oblikovnimi potezami dovolj nevsakdanji. Maska in zadnji del sta oblikovana v slogu črke X, medtem ko je stilska pika na i črna barva strehe, vložkov v odbijačih in 15-palčnih aluminijastih platišč.

Na veselje hčerke se barvna shema nadaljuje v notranjosti, na armaturni plošči, oblogah vrat, sedežih in celo predpražnikih. Sicer je notranjost razredu primerno plastična, z več trdimi kot mehkimi materiali. Oblikovanje je razigrano, da ne rečemo razmetano, kar gre pripisati nekoliko starejši zasnovi avtomobila. Novitetam, ki so v najnovejših modelih že nekaj samoumevnega, so morali tu najti prostor naknadno, zato ni presenetljivo, da je gumb sistema opozarjanja voznika ob nenamerni menjavi voznega pasu skrit na levi pod volanskim obročem. A večina posodobitev je našla pravo mesto, na primer multimedijski sistem z velikim barvnim zaslonom na dotik, katerega delovanje hvalimo, nenavadno je le videti francosko grafiko (pripada dvojčkoma citroënu C1 in peugeotu 108) v toyoti. Sistem sicer omogoča povezljivost prek Apple CarPlay in Android Auto, razume glasovno upravljanje in omogoča vzvratno vožnjo s kamero na zadku avtomobila.

Na trgu je vse manj majhnih mestnih upornikov, ki bi samozavestno izstopali, a aygo v tej ali kaki drugi barvi to tradicijo ponosno nadaljuje.


Prostorskih čudežev v avtomobilu, ki v dolžino meri manj kot tri metre in pol, jasno, nismo pričakovali. Spredaj se dobro sedi, sedeža ponujata celo nekaj bočnega oprijema, zadaj pa je precej tesno. Tam sta dva sedeža, poleg pomanjkljivega prostora za noge je precej tesno tudi vstopanje, saj je odprtina vrat razmeroma ozka. Še zadnji dokaz, da sta ta sedeža bolj zasilne narave, je odpiranje stekel na vratih, ki ne, da ni električno, temveč je za povrh le preklopno. Nič bolj impresiven ni prtljažnik s 168 litri prostora in zelo visokim nakladalnim robom. Aygo je avto za dva!

Lažjemu tovoru primeren je tudi litrski trivaljnik s 53 kilovati (72 KM) in 93 Nm navora. Mestno poskočnost sicer obvlada, saj se rad zavrti v visoke vrtljaje, na magistralkah je znosno tih in varčen, avtocestno vožnjo pa (tudi na račun 5-stopenjskega menjalnika) pospremi precej hrupa – motornega, s cestišča in šuma vetra okoli karoserije.

Eden glavnih adutov ayga je zagotovo njegova cena in nasploh nizki stroški vzdrževanja. Takole nališpan in založen z razmeroma bogato opremo stane 12.480 evrov, na voljo pa je že za manj kot deset tisočakov. A za ta denar ponuja več kot le praktičnost priročnega mestnega avtomobila. Je posebnež »izven spektra«. Zlasti če je obarvan v princeskino … pardon, magenta kovinsko barvo.
 

videz, cena, oprema

materiali v notranjosti, dostop do zadnje klopi

brez napak