Še malce bolj zunaj okvirov

Peugeot zadnja leta sodi med znamke z drznejšim oblikovanjem. To se je očitno izrazilo z modelom 3008 druge generacije, ki je postal prava uspešnica. Drznost je nato prevzela vse hišne modele in se nadaljuje z novo tritisočosmico. Pravzaprav se zdi, da je to ponovno model, ki bo postavljal trende, saj so oblikovalci pri njem linije potegnili še malce bolj zunaj okvirov.

Kot smo ugotovili že na testu popolnoma električne izvedbe, je ob ostrejših potezah glavna novost kupejevsko urezan zadek, ki vpliva tudi na notranjost. Sicer se to, presenetljivo, ne kaže toliko v prostoru za glave zadaj sedečih, kot pa se kaže v prostoru za noge, ki je bolj skopo odmerjen kot pri predhodniku, kabina pa na splošno pričakovano deluje malce bolj utesnjeno. Ob tem se zdi, da so obliki malce prilagodili tudi ergonomijo. Ob zasnovi panoramic i-cockpit z visoko postavljeno instrumentno ploščo in majhnim volanskim obročem, ki ni pisana na kožo čisto vsem voznikom, nov, kar 53-centimetrski (21-palčni) zaslon prinaša še kakšen dodaten kompromis. Osrednji del zaslona, ki je namenjen multimedijski napravi, je pomaknjen bolj proti volanskemu obroču, vse skupaj pa se bolj kot praktičnosti zdi namenjeno »uau-efektu«. To velja tudi za površino z gumbi na sredinski konzoli in površino za brezžično polnjenje pametnih telefonov, ki je skrita pod manjšim zaslonom, na katerem je mogoče programirati bližnjice do največ uporabljanih funkcij. Ta je prijazen do uporabnika in, kot smo že ugotovili, predstavlja drugo najboljšo rešitev po klasičnih gumbih.

Blagi hibrid s trivaljnikom je vsekakor energijsko učinkovit, a želeli bi si še kakšen močnejši stroj brez vtičnice.


Sicer pa v notranjosti hvalimo kakovost materialov in izdelave, ki je na visoki ravni. Malce smo zadržani le glede svetlega blaga na armaturni plošči, ki bi ob dolgotrajni uporabi utegnilo biti občutljivo za madeže in umazanijo.

Ker gre za model, ki temelji na večenergijski platformi STLA medium, tokratna testna tritisočosmica ni bila popolnoma električna, temveč je pod pločevino skrivala blagi hibrid. Tega sestavljajo 1,2-litrski turbobencinski trivaljnik s 100 kW (136 KM) in v šeststopenjski dvosklopčni menjalnik vgrajen elektromotor, kar zagotavlja 107 kW (145 KM) sistemske moči ter 230 Nm največjega navora. Elektromotor, ki sam zmore 16 kW (21 KM), bencinarju pomaga pri speljevanjih in pospeševanjih, sistem pa ob pojemkih in zaviranju omogoča regeneracijo energije, ki se shranjuje v kompaktno baterijo (pod voznikovim sedežem). Zahvaljujoč pomoči elektrike se avtomobil z mesta požene z zadostno živahnostjo, a ob polnem plinu se pokažejo omejitve trivaljnega mlinčka, ki ob priganjanju postane glasen, a več kot toliko ne more dati od sebe. Stotica je tako dosegljiva v 10,2 sekunde, končna hitrost ob tem znaša sprejemljivih 201 km/h. Dvosklopčni menjalnik je hiter, a ni ravno vzor uglajenosti, saj ob odločnejšem pritisku na plin občasno povzroča cukanje, pri pretikanju v vzvratno prestavo pa rad zamuja oziroma pozno zagrabi. Na drugi strani pogonski sklop, ko ne zahtevamo veliko moči, izklopi bencinski motor in omogoča jadranje ter na splošno udobno vožnjo ob avtocestnih hitrostih. Ta kombinacija se je pokazala za učinkovito glede porabe goriva, ki se je na testu ustalila pri 6,8 litra na 100 kilometrov.

6,8 litra na 100 kilometrov je znašala povprečna poraba na testu.


Pri voznih lastnostih nas je najbolj navdušila okretnost, ki jo pri manevrih zagotavlja razmeroma majhen obračalni krog (10,6 metra). Sicer pa novi 3008 ne razočara niti med ovinki, kjer se zaradi visoke posajenosti sicer nekoliko nagne, a vselej zagotavlja dober občutek zanesljivosti. Za tiste, ki imajo radi bolj dinamično vožnjo, pa bi moral imeti volanski mehanizem z nekaj več značaja, saj le-ta ne glede na izbran vozni način (eco, normal in sport) ostaja razmeroma lahek in skopo poroča o dogajanju pod kolesi.

Pod črto ugotavljamo, da je tretji 3008 za videz žrtvoval kakšen kanec praktičnosti in uporabnosti, kar pa ni pokvarilo celotnega, zdaj še atraktivnejšega paketa. Blagi hibrid, kljub temu da ne ponuja presežkov na ravni zmogljivosti, gotovo predstavlja najboljšo izbiro za večino kupcev. Kljub dejstvu, da z novimi subvencijami cenovna razlika do popolnoma električnega, seveda za tiste, ki sprejmemo še vse, kar sodi zraven, ni več tako zelo velika.
 

videz, kakovost materialov in izdelave, okretnost

zamujanje menjalnika, prostornost zadnje klopi, preglednost nazaj

brez napak