O S T A L O

Vozili smo: Jeep wrangler, grand cherokee in compass
Odločnejši nastop znamke Jeep

- Znamka Jeep z novim zastopnikom
- Trije modeli – compass, wrangler in grand cherokee
- Oblikovni in duhovni nasledniki legendarnega willysa

Vozila znamke Jeep bodo pri nas na voljo v prodajnih salonih v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici in Novem mestu.

Prvi jeep je nastal iz gole potrebe. Leta 1940 je bilo takrat tudi precej pacifističnim Američanom jasno, da vojni ne bo mogoče ubežati in da bodo poleg topov, tankov, letal in ladij potrebovali tudi lahko, vsestransko uporabno vozilo za zveze. Na razpisu so izbrali model willys quad – legendarnega džipa, ki je z okroglimi lučmi, sedmimi navpičnim režami na maski, izrazito oglatimi linijami ter nenazadnje robustnostjo in vsestransko uporabnostjo v večji ali manjši meri zaznamoval tudi prihodnje rodove terenskih vozil pod novo znamko Jeep.
To je, skupaj s Chryslerjem, pred nedavnim prevzela skupina Fiat, zato so jeepi po novem tudi pri nas na voljo skozi distribucijsko mrežo družbe Avto Triglav oziroma zaenkrat na prodajnih mestih v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici, kmalu pa tudi še v Novem mestu. Po napovedih naj bi jih prodali okoli 50 na leto, od tega 15 robustnih in izrazito terenskih wranglerjev, 20 luksuznih grand cherokeejev ter 15 dostopnejših in manj terensko izrazitih compassov.
Legendarnemu willysu je, tako oblikovno kakor tudi značajsko, še najbližje model wrangler, izrazito robustno terensko vozilo, ki je bil v aktualni generaciji predstavljen leta 2007. Na voljo je v dveh karoserijskih izvedenkah (s tremi ali petimi vrati), enim motorjem (po navoru in zvoku grob 2,8-litrski turbodizelski štirivaljnik v kombinaciji z ročnim ali samodejnim menjalnikom), v vsakem primeru pa opremljen s štirikolesnim pogonom, reduktorjem, zaporami diferencialov ter drugimi na terenu uporabnimi dodatki. Izbirati je mogoče še med trdo ali platneno streho, zadnja novost pa je izvedenka sahara s streho v barvi vozila ter osvežena notranjost z mehkejšimi materiali in prijetnejšim videzom.
Luksuzni model grand cherokee prav tako ni popolnoma nov avtomobil, je pa v letošnjem letu dobil zmogljivejši (deset odstotkov več moči, osem odstotkov več navora) in varčnejši (19 odstotkov nižja poraba) trilitrski šestvaljni turbodizel, nova pa je tudi zmogljiva izvedenka SRT8 s 6,4-litrskim bencinskim V8 strojem. Po velikosti in udobju se grand cherokee do neke mere postavlja ob bok nemškim prestižnim terencem, poleg tega pa vseeno ohranja zelo dobre terenske zmogljivosti in temu namenjeno tehniko. Poleg dveh zasnov štirikolesnega pogona namreč premore še možnost izbire med različnimi programi vožnje glede na podlago pod kolesi, nastavljanje višine vozila ter nenazadnje tudi izrazito čvrsto zgradbo.
Še najbolj 'civilen' jeep je s svojo zasnovo športnega terenca model compass. Poleg tega je na voljo tudi zgolj s pogonom na sprednji kolesni par, izbirati pa je mogoče še med štirimi motorji (dvema bencinskima in dvema turbodizelskima), ročnim ali samodejnim menjalnikom ter dvema stopnjama opreme. Nedavna prenova je compassu prinesla nekoliko spremenjen zadnji del s spojlerjem, lučmi v led tehniki in nekaj kroma, osvežena notranjost pa je dobila nove, mehkejše materiale in nov volanski obroč z ukaznimi tipkami. Vozne lastnosti compassa so še najbolj avtomobilske izmed vseh jeepov, kljub temu pa tudi na terenu zmore več kot velika večina voznikov v resnici sploh potrebuje.

Vozili smo: Kia rio
Rio postavlja nova merila

- Bolj kakovostna notranjost kot pri drugih kiah.
- Štirje motorji, dva bencinska in dva turbodizelska.
- Sprva s petimi vrati, kmalu tudi trivratna in limuzinska izvedenka.

Kia rio že v osnovnem paketu opreme zajema vso potrebno varnost in dovolj udobja.

Kia je ena izmed redkih avtomobilskih znamk, ki je tudi v težkih časih recesije beležila rast prodaje. V svetovnem merilu se po prodaji uvršča na osmo mesto, v Evropi si reže okoli dva odstotka trga, srednjeročni prodajni cilj pa je do leta 2015 na Stari celini prodati pol milijona vozil na leto in si s tem odrezati približno triodstotni delež. S 1.693 prodanimi vozili v prvih treh četrtinah letošnjega leta si Kia pri nas reže 3,6 odstotka trga, prodajo pa bo do konca leta utrdil še novi rio, ki je pred nedavnim zapeljal na slovenske ceste in naj bi do konca leta našel 300 kupcev. Tako vsaj napovedujejo v družbi KMAG, slovenskemu zastopniku za ta vozila, ki z novim riom napovedujejo uvrstitev med pet najbolje prodajanih vozil v razredu, torej ob bok renaultu cliu, volkswagnu polu, oplu corsi, fordu fiesti, peugeotu 207 in drugim.
Novi rio ima za to precej adutov v rokavu. V primerjavi s predhodnikom je denimo daljši, širši in nižji ter zato v celem bolj dinamično oblikovan avtomobil, pa tudi v podrobnostih (vključno z modnimi dnevnimi led lučmi) je precej bolj skladen kot prej. Zahvaljujoč večjim meram in predvsem 70 milimetrov daljši medosni razdalji je v kabini prostornejši, tudi prtljažnik je večji in sprejme med 288 in 923 litrov. Predvsem pa se je rio popravil v notranjosti, ki je v primerjavi z drugimi kiami med najbolj kakovostnimi tako na področju materialov kakor tudi izdelave. Enako velja za ergonomijo (vključno s priročnimi stikali za uravnavanje prezračevanja na spodnjem robu sredinske konzole), tudi predalov za drobnarije je dovolj (15-litrski predal pred sovoznikom je tudi hlajen). Kakovosten vtis zaokrožujejo še trije okrogli merilniki, poleg petvratnega ria, ki je že na voljo, pa bosta ponudbo ob koncu letošnjega ali v začetku prihodnjega leta dopolnila še trivratna in limuzinska izvedenka.
Obenem se rio ponaša s trdno zgradbo in temeljito varnostjo, s čimer gre pričakovati najvišjo oceno na preizkusnem trku, v praksi pa so vse izvedenke ria serijsko opremljene s štirimi zračnimi blazinami (z možnostjo izklopa sovoznikove) in varnostnimi zavesami, sistemom ESP, sistemom za pomoč pri speljevanju navkreber ter utripanjem zadnjih luči v primeru nenadnega sunkovitega zaviranja. Vstopni paket LX cool med drugim zajema še klimatsko napravo in radio s priključkom USB, na voljo pa so še štiri bogatejše stopnje, ki med drugim dodajo samodejno klimatsko napravo namesto ročne (s samodejnim odroševanjem vetrobranskega stekla), električni pomik stekel, usnjen volanski obroč, povezavo bluetooth, 16-palčna lita platišča in podobno.

Vozili smo: Lancia ypsilon (slovenska predstavitev)
Dobro jih skriva

- Četrta generacija prestižnega malčka
- Ypsilon prvič na voljo v petvratni različici
- Poleg štirivaljnih motorjev v ponudbi tudi nov tlačno polnjeni dvovaljnik

Personalizacija z barvo karoserije, platišči in drugo opremo pri ypsilonu pomeni kar 600 kombinacij.

Najprej je bil Y10, nato le še Y oziroma ypsilon, vselej pa je bil nekaj posebnega. Stari Y10 je bil poseben po črnih vratih prtljažnika, prvi v tem razredu je ponujal samodejni menjalnik, bil pa je na voljo le v trivratni karoserijski različici. Slednje je veljalo tudi za obe naslednji generaciji (Y in ypsilon), pri čemer se je prva proslavila s sredinsko nameščenimi merilniki in kar 112 odtenki barve karoserije, druga pa je ob prenovi med ostalim ponujala možnost izbire dvobarvne karoserije. Zaščitni znak vseh treh pa so bili bogata oprema ter z blagom ali alkantaro okrašena armaturna plošča.
Zaradi zahtev trga je ypsilon tokrat prvič na voljo s petimi vrati, pri čemer je zadnji par (s kljuko, ki je spretno skrita v okvirju) skoraj neviden, kar malčku daje kupejevski videz. Brez zatekanja k optičnim prevaram pa so se oblikovalci lotili notranjosti, ki je, vsaj glede armaturne plošče, zasnovana po vzoru predhodnega modela. Merilniki tako ostajajo na sredini, enako ergonomsko zasnovo pa so ohranili tudi za stikala in visoko postavljeno prestavno ročico. Vse to je seveda začinjeno z Lanciinim značilnim elegantnim slogom, ki vključuje kakovostne materiale in kromirano okrasje.
Na sedežih zadaj je več prostora za kolena kot bi pričakovali in pričakovano malo prostora za glave potnikov, prtljažnik pa v osnovni postavitvi sprejme do 245 litrov prtljage.
Platforma novega ypsilona je izpeljana iz tiste, na kateri sloni tudi fiat 500 (oba modela nastajata v Fiatovi tovarni na Poljskem), pri čemer so z uporabo novih materialov, kot so jeklo z visoko trdnostjo in xenoy, dosegli zmanjšanje mase.
V motorno paleto so Italijani uvrstili dva bencinska in en dizelski motor. Osnovna izbira je 1,2-litrski bencinar z 51 kilovati (69 KM), nad njega pa se uvršča nov tlačno polnjen dvovaljnik twinair turbo, ki razvije moč 63 kilovatov (85 KM). Edini dizel v ponudbi je 1,3-litrski multijet, ki zmore 70 kilovatov (95 KM). Vsi motorji so serijsko opremljeni z ročnim petstopenjskim menjalnikom, pri dvovaljniku pa je na voljo tudi robotizirani menjalnik DFN. Vsi so serijsko opremljeni tudi s sistemom start & stop.
Med tehničnimi novostmi velja omeniti pameten sistem za dolivanje goriva, ki z odsotnostjo klasičnega pokrovčka omogoča bolj enostavno uporabo, obenem pa preprečuje dolivanje napačnega goriva in čezmerno uhajanje plinov.
Serijska oprema novega ypsilona se deli na po plemenitih kovinah poimenovane pakete silver, gold in platinum (srebro, zlato in platina), pri čemer je že osnovni solidno založen in med drugim vključuje štiri zračne blazine, sistem za nadzor stabilnosti ESP, električni pomik sprednjih stekel, radio, klimatsko napravo in 15-palčna jeklena platišča.

Vozili smo: Mini coupe (slovenska predstavitev)
Samo za dva

- Peta različica in obenem prvi dvosedežni mini
- Trije bencinski in en dizelski motor s poudarkom na dinamiki
- Namesto zadnjih sedežev dodatnih 120 litrov prostora za prtljago

Kupejevski mini je dobrih pet centimetrov nižji od osnovne različice, pohvali pa se z večjim prtljažnim prostorom.

V Slovenijo je prispela peta karoserijska različica novodobnega Minija. Gre za dvosedežni kupe z izredno nizko streho, ki mu prinaša izrazito športen in atraktiven videz. Le-ta je oblikovana po vzoru čelade, v notranjosti pa, zahvaljujoč dvema ovalnima vboklinama, ponuja dovolj prostora tudi za višjerasle potnike. Druga, malce bolj skrita karoserijska posebnost je spojler na pokrovu prtljažnika, ki se samodejno dvigne pri hitrosti 80 km/h in se pri hitrosti 60 km/h ponovno spusti.
Ob enaki dolžini, širini in medosni razdalji mu dvosedežna zasnova v primerjavi s klasično trivratno različico prinaša večji prtljažnik, ki namesto 160 meri kar 280 litrov, pri čemer je dostop do njega (skozi manjšo odprtino) mogoč tudi iz potniškega prostora. Znani obliki armaturne plošče kupe dodaja črno osnovno barvo notranjosti ter antracitno strešno oblogo, ki sta standardni, ne glede na vrsto oblazinjenja in barve okrasnih elementov, ki jih izbere kupec. Ob bolj položnem vetrobranskem steklu in nižji strehi to dodatno prispeva k občutku, da sedimo v športnem avtomobilu.
Zelo dinamičnemu značaju je prirejena tudi motorna paleta, ki obsega tri bencinske in en dizelski stroj. Vstopni model mini cooper coupe poganja 1,6-litrski atmosferski agregat, ki razvije moč 90 kilovatov (122 KM), model z dodatnim S v imenu pa 1,6-litrska tlačno polnjena različica s 135 kilovati (184 KM). Najmočnejši model ostaja john cooper works, ki iz 1,6-litrskega stroja iztisne 155 kilovatov (211 KM), dizelsko ponudbo pa predstavlja model cooper SD coupe, čigar dvolitrski stroj zmore 105 kilovatov (143 KM). Pri vseh modelih (z izjemo JCW) je ob serijskem šeststopenjskem ročnem menjalniku na voljo tudi šeststopenjska avtomatika.
Vsi modeli (razen JCW) so prav tako opremljeni z vsemi glavnimi sistemi, ki skrbijo za brzdanje porabe in emisij. Serijsko so med drugim vgrajeni sistem za regeneracijo energije, ki se sprošča ob zaviranju, sistem za samodejno zaustavitev in ponovni zagon motorja auto start-stop ter indikator za smotrno prestavljanje.
Zahvaljujoč nizkemu težišču, togi nastavitvi podvozja ter natančnemu in zelo neposrednemu volanu je kupejevski mini (tako kot ostale različice) v vožnji zelo zabaven, saj posreduje zelo prvinski 'go-kart' občutek vožnje, ki kar vabi med ovinke. Udobje, ki je sicer na sprejemljivi ravni, je zato potisnjeno v drugi plan.
Osnovna oprema vstopnega modela mini cooper coupe med drugim vključuje štiri zračne blazine, sistem za nadzor stabilnosti DSC, avtoradio s CD predvajalnikom in senzorje za pomoč pri parkiranju zadaj, ne pa tudi klimatske naprave. Zanj je potrebno odšteti najmanj dobrih 21 tisočakov, za najdražji model john cooper works coupe pa 32.450 evrov.

Vozili smo: Ssangyong korando
Lepota ni naključje

- Ssangyong se vrača, tokrat pod okriljem indijske Mahindre
- Sodoben kompaktni športni terenec kot naslednik ssangyonga kyrona
- Zmogljiv turbodizel, štirikolesni pogon ter ročni ali samodejni menjalnik

Novi korando se postavlja ob bok sodobnim kompaktnim športnim terencem in s predhodnikom razen imena nima prav nič skupnega.

Ssangyong si je v preteklosti, tudi na slovenskem trgu, pridobil prepoznaven značaj proizvajalca zmogljivih štirikolesno gnanih terencev, kasnejše finančne težave in velik padec prodaje v Evropi (najpomembnejša trga sta bila Španija in Italija) pa so ga pahnile v bankrot. Povezava s kitajsko družbo Shanghai Automotive Group ni uspela, danes pa je Ssangyong pod lastniškim okriljem indijske korporacije Mahindra. Ta si je s Ssangyongom utrla pot do tehnologije motorjev in štirikolesnega pogona, Ssangyong pa je dobil dobro finančno zaledje za razvoj novih modelov ter odločnejši nastop na indijskem trgu.
Prvi takšen avtomobil je novi korando (kmalu bo sledil manjši športni terenec, ki naj bi se s svojo preprostejšo zasnovo in dostopno ceno postavil ob bok predvsem dacii duster), ki s predhodnikom, robustnim in malce arhaičnim terencem, razen imena nima prav nič skupnega, temveč gre za klasičnega športnega terenca oziroma po tej plati pravzaprav naslednika modela kyron.
Novi korando namreč temelji na povsem novi platformi in se, roko na srce, ponaša s precej privlačno urezanimi karoserijskimi linijami, pod katere se je podpisal italijanski Giugiaro. Z dolžino 4,41 metra se uvršča neposredno ob bok kompaktnim športnim terencem, kot so denimo hyundai ix35, kia sportage ali volkswagen tiguan, pa tudi sicer je sama zasnova vozila bolj kot terenski namenjena cestni rabi z morebitnimi občasnimi izleti po slabše vzdrževanih poteh ali lažjih brezpotjih. Enako velja za notranjost, ki je oblikovana v sodobnem in precej avtomobilskem duhu. Sedi se razmeroma dobro, prostora je dovolj tako na sprednjih kakor tudi zadnjih sedežih, enako velja za drobnarije.
Korando je pri nas na voljo le s štirikolesnim pogonom, ki ob običajnih razmerah moč prenaša le na sprednji kolesi, na slabši podlagi in ob izgubi oprijema pa se moč po potrebi samodejno prenese tudi na zadnji. S stikalom v kabini je mogoče izbrati tudi stalno razmerje 50:50 med sprednjo in zadnjo osjo. Podvozje sestavljajo McPhersonovi vzmetni nogi spredaj in večvodilna prema z večtočkovnim vpetjem zadaj, med vožnjo pa se izkaže z udobnimi nastavitvami, a se v primerjavi s tekmeci tudi nekoliko bolj pozibava. Tudi volan je mehak in ne prav natančen.
Tako kot pogon je tudi motor en sam, dvolitrski turbodizelski stroj Mercedesovih korenin ter z največjo močjo 129 kW (175 KM) in 360 Nm navora. Moči je dovolj in po prvih kilometrih korando med vožnjo pušča vtis suvereno zmogljivega vozila. Serijsko je avtomobil opremljen s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, izberete pa lahko tudi samodejni menjalnik z možnostjo ročnega pretikanja in prav tako šestimi stopnjami prenosa.

Vozili smo: Toyota yaris (slovenska predstavitev)
V pričakovanju hibrida

- Povsem nov dizajn notranjosti in zunanjosti
- Multimedijski sistem za udobje, zabavo in povezljivost
- Sprva dva bencinska in en dizelski motor, nato še hibrid

Novi yaris v segment mestnih malčkov prinaša ekran na dotik in povezljivost s spletom.

Prvi dve generaciji yarisa je odlikovalo zelo dobro razmerje med zunanjimi merami in prostornostjo potniškega prostora. In če je še drugi yaris po dolžini zaostajal za glavnimi tekmeci za dobrih 15 centimetrov, se jim je s tretjo generacijo precej približal. Z desetimi centimetri prirastka tako sedaj v dolžino meri 3,85 metra.
Zahvaljujoč bolj ostrim potezam in izraziti bočni liniji, ki se vzpenja proti zadku, navzven deluje bolj dinamično. A bistvene stilske spremembe v primerjavi s predhodnikom so se zgodile v notranjosti. Puristični ljubitelji avtomobilov in vsi tisti, ki si želijo vsaj kanček dinamike, bodo gotovo najbolj veseli instrumentne plošče z analognimi merilniki, ki je po novem nameščena naravnost pred voznikovimi očmi in ne več na sredini. Med zanimivejše novosti sodi nov multimedijski sistem toyota touch s 6,1-palčnim zaslonom na dotik, ki je opremljen s tehnologijo bluetooth za prostoročno telefoniranje in s kamero za vzvratno vožnjo. Slednji je serijsko na voljo od drugega paketa opreme naprej, za doplačilo pa si je moč omisliti nadgrajeno različico touch&go, ki vključuje še navigacijo, možnost povezave s spletom prek mobilnika (online google search), pošiljanje in sprejemanje kratkih sporočil ter uporabo številnih drugih aplikacij.
Tretji generaciji yarisa so Toyotini možje v drugi vrsti namesto pomične namenili fiksno sedežno klop. To so storili predvsem zaradi potreb zasnove hibridne različice, ki bo prišla na trg že naslednje leto. Prtljažnik je tako po novem povečljiv le z zlaganjem naslona zadnjih sedežev, premore pa tudi praktično dvojno dno.
Za pogonske sklope so inženirji uporabili preverjeno tehniko. V motorni paleti tako najdemo dva znana bencinska in en dizelski agregat. Bencinska ponudba se prične z 1,0-litrskim motorjem VVT-i, ki razvije 51 kilovatov (68 KM) in je v kombinaciji z ročnim petstopenjskim menjalnikom, ter zaključi z 1,33-litrskim dual VVT-i motorjem s 73 kilovati moči (99 KM), ki ob šeststopenjskem ročnem manjalniku na izbiro ponuja tudi brezstopenjski multidrive S z možnostjo ročnega pretikanja med sedmimi prestavami. Edini dizel v ponudbi pa iz 1,4 litra prostornine iztisne 66 kilovatov (90 KM) in je na voljo le v kombinaciji z ročnim šeststopenjskim menjalnikom.
Kljub zagotovilom o izboljšanih voznih lastnostih, ki naj bi jih prinesli bolj neposreden volanski mehanizem ter Evropi prilagojeno podvozje, po prvih kilometrih, z izjemo dobrega občutka ob držanju športnega volanskega obroča, ne moremo pričati o bistveni razliki v primerjavi s predhodnikom, čigar vozne lastnosti so bile podrejene predvsem udobju. Več o tem pa bomo seveda lahko zapisali v testu.

Slovenska predstavitev: Audi A5 in A5 sportback
Milimeter, ki šteje

- Sportback je po novem lahko opremljen tudi s petimi sedeži
- Nov je 1,8-litrski bencinski motor, 2,7-litrski turbodizel pa se poslavlja

V povprečju so prenovljeni motorji za 11 odstotkov varčnejši.

Izboljšave prenovljene družine audi A5 (coupe, cabrio in sportback) bi lahko primerjali z napredkom vrhunskih športnikov. Pri njih je namreč izboljšanje rezultata samo za desetinko ali stotinko plod ogromno vloženega truda, medtem ko bi pri amaterju enaka predanost rezultat izboljšala za več sekund. Enako velja za audi A5, katerega izboljšave ob prenovi se zdijo malenkostne, a je bilo za njih potrebnega ogromno dela.
Spremembe, pa čeprav malenkostne, so najbolj opazne pri nekoliko spremenjeni zunanjosti, natančneje maski, odbijačih in lučeh vozila. Nekaj gumbov in barvnih kombinacij je novih tudi v notranjosti vozila, kjer pa je pri limuzinskem kupeju sportback glavna novost možnost izbire med zadnjo klopjo z dvema ali tremi sedeži.
Zagotovo največ truda in znanja je bilo vloženega v dele novih petic, ki jih povprečni lastnik ne vidi, najverjetneje pa tudi ne zazna. Seveda govorimo o tehniki, ki se skriva pod pločevino. Osvežena je motorna paleta, ki je v celoti podprta s turbinskimi polnilniki, izstopa pa nov vstopni bencinski motor. Gre za sicer znani 1,8-litrski stroj, ki je bil v slogu preostale palete bencinskih motorjev nadgrajen s posrednim vbrizgom goriva pri delnih obremenitvah. Inovacija mu pomaga doseči normo euro6 in kljub dodatni moči 7 kW (10 KM) porabo goriva zmanjša za 18 odstotkov.
Ljubitelji zvoka osemvaljnika se bodo morali sprijazniti s tem, da se je 4,2-litrski stroj poslovil, prav tako 2,7-litrski turbodizel, ki sta ju v obeh primerih nadomestila trilitrska šestvaljnika. Sicer pa je izbire pri pogonih zares ogromno: štirikolesni ali sprednji pogon, ročni, samodejni, brezstopenjski in menjalnik z dvojno sklopko, štiri ali šestvaljnik, sistem start/stop in še cel kup elektronske podpore. Slednja je bila v večini primerov izboljšana, med pomembnejše pa sodi sistem, ki zna do hitrosti 30 km/h samodejno zaustaviti avtomobil v primeru nevarnosti trka.
Vse to in še mnogo več je v sveži preobleki na voljo od 36.240 evrov za izvedbo sportback in od 37.300 za kupeja, medtem ko bo cabrio na voljo šele nekoliko kasneje.

Slovenska predstavitev: Audi Q3
Q5, umakni se!

- Najmanjši Q v ponudbi je konkurent BMW-ju X1 ter range roverju evoque
- Od Q5 je 24 centimetrov krajši in več kot 200 kilogramov lažji
- Osnovna dizelska različica s sprednjim pogonom stane 29.730 evrov

V programu efficiency se ob sproščeni stopalki plina motor 'odklopi' od pogonske gredi in s tem omogoča vzdrževanje hitrosti v prostem teku.

Audijev uspeh ob vstopu v razred športnih terencev ni presenečenje, saj se je zgodba začela že dobra tri desetletja nazaj, in sicer z njihovim prvim štirikolesno gnanim avtomobilom z oznako quattro. Črka Q (modela Q7 in Q5) je logično prišla ravno od tam, prav tako samoumevno pa je tudi širjenje družine, sploh glede na njihovo priljubljenost. Najnovejši član nosi oznako Q3 in se ob bok postavlja BMW-ju X1 ter range roverju evoque.
Najmanjši Q torej; ali gre tu le za pomanjšano fotokopijo večjih bratov ali pa ima Q3 svojo lastno osebnost? Čeprav je že na prvi pogled jasno, da nekih oblikovalskih odstopanj od ostalih vozil znamke ni, ima kar nekaj samosvojih potez. Namesto škatlaste zajetnosti Q7 in klasičnega avant zadka Q5 so oblikovalci zadnji del strehe po kupejevsko zarezali in se zgledovali po mestnem malčku A1. Inovativna je tudi sama zgradba karoserije, saj so inženirji uporabili izjemno trdno jeklo, ki ga pred obdelavo segrejejo na 900 stopinj Celzija, oblikujejo pa ga pri 200 stopinjah. Za nižjo težo skrbita tudi pokrova motorja in prtljažnika, ki sta izdelana iz aluminija.
Tudi notranjost je izdelana in oblikovana v prepoznavnem Audijevem slogu, torej le stežka najdemo kakršnokoli zamero. Ergonomija je odlična, prostornost pa po pričakovanjih spredaj precej boljša kot zadaj. A tudi če zadaj sedi odrasel človek, ta nima težav s prostorom za noge ali glavo, za tri pa zna biti hitro preveč utesnjeno. Več kot zadovoljivo velik je prtljažni prostor, ki meri 460 litrov in je povečljiv na 1365 litrov. Edina težava je, da podrti nasloni zadnjih sedežev ne ustvarijo povsem ravnega dna, kar lahko oteži prevoz kakšnega večjega predmeta.
Omenili smo že, da črka Q na zadku ni po naključju, ampak je tesno povezana z besedo quattro, torej štirikolesnim pogonom. Ta je serijski pri vseh, razen pri povsem osnovnem modelu s šibkejšim od dveh turbodizelskih motorjev. Ta sta poznana dvolitrska stroja in zmoreta 103 ali 130 kW (140 ali 177 KM), enako prostornino pa imata tudi obe bencinski izbiri. Ti sta prav tako podprti s turbinskim polnilnikom in zmoreta 125 ter 155 kW (170 ter 211 KM). Oba močnejša motorja sta povezana s 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko. In če je kupec s seznama doplačil izbral tudi sistem audi select, se v izbranem programu efficiency ob sproščeni stopalki plina motor 'odklopi' od pogonske gredi in s tem omogoča vzdrževanje hitrosti v prostem teku, kar pripomore k manjši porabi goriva. Na tem področju je v prednosti model brez pogona quattro, ki v povprečju porabi le 5,2 litra dizelskega goriva.

Predstavljamo vam: BMW serije 3
Trojka v šesto

- Šesta generacija BMW-jevega najuspešnejšega modela
- Na slovenskem trgu 11. februarja prihodnje leto

Nova trojka prinaša sodobne motorje s tehnologijo twinpower turbo in osemstopenjski samodejni menjalnik.

BMW je predstavil novo serijo 3, šesto generacijo svojega najuspešnejšega modela, ki je od leta 1975 pa do danes po vsem svetu prepričal že prek 12 milijonov kupcev. Bavarci ljubiteljev (sedaj že) legendarne trojke tudi tokrat niso razočarali, saj so se oblikovno tako pri snovanju zunanjosti kakor tudi notranjosti v precejšnji meri naslonili na skladno urezane linije aktualnega modela, jih združili z nekaterimi elementi večje petice ter v celem ustvarili oblikovno smel in prepoznaven avtomobil, pod kožo pa vsadili najsodobnejšo hišno tehniko, vključno z zmogljivimi in varčnimi motorji.
Sprva bosta na voljo dva bencinska stroja, nov dvolitrski štirivaljnik v 328i z močjo 180 kW (245 KM), navorom 350 Nm in pospeškom do stotice v 5,9 sekunde ter že znan, a v prid nižje porabe in emisij dodelan šestvaljni 335i z 225 kW (306 KM). Na dizelski strani motorne palete je pod oznako 320d dvolitrski turbodizel s 135 kW (184 KM) oziroma pod oznako efficientdynamics s 120 kW (163 KM) in tovarniško navedeno povprečno porabo le 4,1 litra (izpust ogljikovega dioksida 109 gramov). Kasneje bodo seveda na voljo tudi še drugi motorji, vključno s hibridno izvedenko activehybrid 3, ki bo ponudbo dopolnila jeseni prihodnje leto.
Nova trojka je torej varčnejša od prejšnje in to kljub dejstvu, da je avtomobil v dolžino pridobil kar 93 mm (sedaj meri 4.624 mm). V primerjavi s predhodnikom je namreč avtomobil okoli 40 kg lažji, ob 50 mm daljšem medosju pa je prostornejši tako v kabini (zlasti za zadaj sedeče potnike, ki majo po novem 15 mm več prostora za kolena in 8 mm več za glave) kot v prtljažniku, ki je s 480 litri za 20 litrov večji kot prej.
Kabina je arhitekturno v precejšnji meri povzeta po večji petici, a v celem bolj vozniško orientirana, trojka je dobila tudi sistem za prikazovanje podatkov na vetrobranskem steklu, sicer pa je mogoče izbirati med različnimi slogi, ki vplivajo tako na materiale kot barvne kombinacije notranjosti.

Vozili smo: Citroën DS5 (mednarodna predstavitev)
Luksuz na francoski način

- Atraktivna kombinacija limuzine in kompaktnega kupeja
- Visoka kakovost uporabljenih materialov in končne dodelave
- Hybrid4: varčna sinergija dizelskega in električnega motorja (3,8/l na 100 km)

Mnogi se strinjajo, da je veliko lažje narediti elegantno limuzino kot pa elegantnega kompakta, a prav DS5 je šolski primer, da je lahko tudi kompaktni kupe videti vznemirljivo privlačno!

Po uspešnem modelu DS3 in nedavno predstavljenem DS4, je Citroën predstavil že tretjega člana družine DS (poimenovane v spomin na legendarno žabo DS, ki so jo izdelovali med letoma 1955 in 1975) – DS5. Za razliko od prvih dveh, ki sta obdržala osnovno obliko izvirnih modelov, je DS5 povsem samosvoj avtomobil, ki ne temelji na C5, pač pa si konstrukcijsko osnovo deli z DS4 in peugeotom 3008. To potrjujejo tudi dimenzije, saj je DS5 z dolžino 453 centimetrov za četrt metra krajši od C5 (medosna razdalja je krajša za osem centimetrov in znaša 273 cm).
Pripadnost DS liniji je nezmotljiva. Slednjo poudarja široka kromirana okrasna maska s svetilnimi led elementi, velika odprtina za zrak v obliki bumeranga pa je zasnovana podobno kot pri opel amperi (ali obratno). Karoserijske linije dopolnjuje kopica kromiranih elementov: od koničaste letve, ki se razteza od žarometov do prednjega bočnega okna in preko bočnih okrasnih elementov do ovalnih obrob izpušnih odprtin. Skladen vtis dopolnjujejo zatemnjena bočna stekla zadaj, ki se elegantno zlivajo v zaobljen zadek z dinamičnim črnim spojlerjem, ter atraktivno oblikovana platišča velikosti od 16 do 19 palcev. Tako kot ostali modeli, zasnovani na tej platformi, je DS5 opremljen z McPhersonovo vzmetno nogo spredaj in prečnim torzijskim drogom zadaj (z izjemo hibridne izvedenke, ki je zaradi namestitve elektromotorja opremljena z večvodilno premo).

Vozili smo: Mazda3 (mednarodna predstavitev)
Izboljšana je predvsem vsebina

- Večinoma nespremenjene cene – od 14.990 evrov dalje
- Izboljšana aerodinamika, boljše vozne lastnosti, nižja poraba
- Po kakovosti in voznih lastnosti ena izmed boljših izbir v C segmentu

Oblikovne spremembe so resnično malenkostne, inženirji so se raje lotili izboljšanja voznih lastnosti.

Po treh letih je napočil čas za prenovo mazde3, kompaktnega japonskega avtomobila, ki se poteguje za kupce v enem izmed najbolj konkurenčnih razredov oziroma se podaja ob bok volkswagnu golfu, renaultu meganu, oplu astri, fordu focusu in podobnim. V ta razred je Mazda sicer vstopila že davnega leta 1977, odločneje pa leta 2003 s sodobno, prvo generacijo mazde3, ki ji je čez pet let sledila druga. V zadnjih 11 letih je bilo po vsem svetu prodanih več kot tri milijone mazd3, od tega 613 tisoč v Evropi, podobno raven prodaje pa bo po krizi v ponovno rastočem C segmentu skušala obdržati prenovljena trojka.
Tokrat se inženirji niso kaj dosti dotikali oblike, saj, roko na srce, za to niti ni bilo prave potrebe, temveč so večino energije raje usmerili v izboljšanje tehnike in voznih lastnosti ter znižanje porabe goriva.
Oblikovne spremembe so res malenkostne in manj izkušeno oko morda spremenjenih odbijačev, novih litih platišč ali mestoma v še malce bolj kakovostne materiale odete sredinske konzole ali bele osvetlitve merilnikov (razen pri športni izvedenki MPS, ki je ohranila rdečo osvetlitev) niti ne bo opazilo. Zato pa novi odbijači, skupaj z izdatneje obloženim dnom, pripomorejo k boljši aerodinamiki (njen koeficient je izboljšan za 0,01), kar se skupaj z dodatno okrepljeno karoserijo, čvrstejšim podvozjem in optimiziranim delovanjem volanskega servoojačevalnika med vožnjo pozna v izboljšanih voznih lastnostih, nižji stopnji glasnosti in boljši stabilnosti.
Med zbiranjem prvih vtisov v okolici Benetk je prenovljena mazda3 potrdila, da gre v vseh pogledih še za spoznanje bolj suveren avtomobil, ki pušča le malo odprtih želja – med boljše v segmentu se uvršča tako glede voznih lastnosti kakor tudi samega počutja v kabini, ki z zares kakovostnimi materiali in izdelavo pušča zelo dober vtis. Med malce manj svetlimi točkami je še vedno nič kaj izrazito prostorna notranjost glede na zunanje mere (kombilimuzinska trojka namreč v dolžino meri kar 4,46 metra, s čimer se uvršča v vrh segmenta). A to ne pomeni, da potniki na zadnjih sedežih ne bi sedeli razmeroma udobno. Prtljažnik sprejme med 340 in 1.360 litri oziroma 430 litrov pri štirivratni limuzinski izvedenki.
Ta je na voljo s tremi bencinskimi in vstopnim dizelskim motorjem, sicer pa celotna ponudba obsega štiri bencinske in tri turbodizelske stroje. Pri nas bodo po napovedih Bogdana Žvanuta, direktorja družbe Mazda Motors Slovenija, kupci še naprej večinoma posegali po vstopnem 1,6-litrskem bencinarju s 77 kW (105 KM), na bencinski strani pa sta na voljo še dve izvedenki dvolitrskega motorja (bodisi s samodejnim menjalnikom bodisi s sistemom i-stop za samodejno ugašanje in zagon motorja) ter prisilno polnjen 2,3-litrski stroj s 191 kW (260 KM) v športni izvedenki MPS, ki stotico doseže v 6,1 sekunde. Dizelske barve zastopajo 1,6-litrski motor in dve izvedenki 2,2-litrskega turbodizla z močmi med 85 in 136 kW (med 116 in 185 KM) ter tovarniško navedeno povprečno porabo od 4,3 litra dalje.

Vozili smo: Opel zafira tourer (mednarodna predstavitev)
S posebnim posluhom za udobje

- Povsem nova in veliko bolj dinamična podoba
- Evolucija sedežnega sistema flex7 z možnostjo izbire petsedežne različice
- Sprva z dvema bencinskima in tremi dizelskimi motorji, kasneje tudi ecoflex in LPG

Nova zafira je lahko praktični sedemsedežnik ali udobni štirisedežnik, pri katerem zadnja potnika uživata v razkošju prostora.

Že na prvih fotografijah ter pod salonskimi lučmi je bilo videti, da je nova zafira (odslej z oznako tourer) dinamično oblikovana in privlačna, pri čemer najbolj izstopa sprednji del, že viden pri amperi in povzet po konceptu flextreeme iz leta 2007. V svojem naravnem okolju na cesti pa je videno le še potrdila, saj med obstoječimi tekmeci pozitivno izstopa. Dejstvo, da je v primerjavi s svojim predhodnikom zrasla za dobrih 19 centimetrov v dolžino, pa ob naštetem ni tako pomembno.
Dodatni centimetri, vključno s skoraj dvanajstimi širinskega prirastka in šestimi, ki jih je pridobila medosna razdalja, pa so pomembni v notranjosti. Največja razlika je v drugi vrsti, kjer so sedežno klop nadomestili trije posamični sedeži. Le-ti so vzdolžno pomični za 210 milimetrov, posebnost pa je sistem, ki omogoča, da se naslon sredinskega sedeža nagne naprej in se pretvori v naslon za roke, pri čemer se lahko zunanja sedeža pomakneta za dodatnih 70 milimetrov nazaj ter 50 proti sredini. Tako imata potnika resnično veliko prostora na vse strani, ustvari pa se nekakšen limuzinski oziroma salonski občutek.
K slednjemu pripomorejo tudi ambientalna osvetlitev in kakovostni materiali, ki so mehki in prijetni na otip ter na voljo v različnih barvnih kombinacijah.
Ena od glavnih značilnosti ostajata zložljiva sedeža v tretji vrsti, ki pogojujeta velikost prtljažnika. Le-ta glede na število postavljenih sedežev v drugi in tretji vrsti meri od 152 do 1792 litrov, pri čemer si je po novem moč omisliti tudi petsedežno različico, katere prtljažnik sprejme od 710 do 1860 litrov prtljage.
Spredaj se lahko tourer pohvali z dobro ergonomijo ter s ševilnimi odlagalnimi prostori (skupaj kar 30), pri čemer velja omeniti sredinsko konzolo flex console, katere elementi drsijo po elegantnih aluminijastih vodilih.
Ob začetku prodaje bo novi enoprostorec na voljo v dveh bencinskih in treh dizelskih različicah. Za bencinske navdušence bo na izbiro 1,4-litrski tlačno polnjeni motor v različicah z 88 in 103 kilovati (120 in 140 KM), v dizelski ponudbi pa bomo našli dvolitrski CDTI v izvedbah z 81, 96 in 121 kilovati (110, 130 in 165 KM). Vsi motorji bodo serijsko opremljeni z ročnim šeststopenjskim menjalnikom, močnejša bencinska in močnejša dizelska izvedba pa bosta na voljo tudi s šeststopenjsko avtomatiko. Nekoliko kasneje bosta motorno paleto dopolnila varčnejši dvolitrski dizel ecoflex ter različica na utekočinjeni naftni plin LPG.

... več v tiskani izdaji revije Avto fokus