Sredi najlepših kotičkov Hrvaške

Biograd, Belo mesto ob morju je znano predvsem kot navtično središče. Prodnate plaže se vzdolž Pašmanskega kanala od Biograda proti jugu razprostirajo vse do Pakoštanske riviere; od velikih in zelo obljudenih do manjših plaž, skritih v zalivčkih.

Bogata zgodovina
Sladokusci kulturnega turizma bodo prišli na svoj račun v Zadru, primernem za popoldanski izlet (in nikakor ne smejo izpustiti sprehoda po rivi, kjer lahko prisluhnejo zvokom vetra in morja v Morskih orglah), medtem ko Biograda ne moremo uvrščati med tovrstne bisere Jadrana. To tipično dalmatinsko mestece z značilno podobo, ki mu jo daje župnijska cerkev Sv. Štosije, je bilo lep kos svoje zgodovine kraljeva in nadškofovska prestolnica, v začetku 12. stoletja pa so v Biogradu okronali hrvaško-madžarskega kralja Kolomana. Kasneje se je izmenjalo nekaj kraljevih družin, nato pa je mesto prešlo, tako kot vsa Dalmacija, pod beneško oblast. O bogati zgodovini se lahko ob obali prepričamo kar v Zgodovinskem muzeju (Zavičajni muzej), kjer največ pozornosti pritegne zbirka Tovor potopljene ladje. Preobremenjena beneška ladja je namreč leta 1583 potonila v Pašmanskem kanalu pri otočku Gnalić, odkrili pa so jo šele štiri stoletja kasneje, skupaj z bogatim tovorom muranskega stekla in drugih dragocenosti, ki so na ogled v muzeju.

V štiri stoletja potopljenem tovoru beneške ladje se je ohranila bogata zbirka muranskega stekla in drugih dragocenosti.

Med nekdanjimi vladarji Biograda so bili tudi vranski templjarji. Vrana, danes pozabljen kraj v zaledju Vranskega jezera, je bil v srednjem veku pomembna postojanka templjarjev, katerih utrdbo si lahko ogledamo, prav tako kot najbolj zahodni turški karavanseraj Maškovića Han. V teh krajih so se namreč bíle najhujše bitke med Benečani in Turki, ki so menda svojega poveljnika Jusufpašo Maškovića ubili kar sami, ker je izkazal usmiljenje do v eni od bitk poraženih Benečanov. Najbolj doživeto pa si Vrano lahko ogledamo konec julija vsako leto, med Dnevi vranskih vitezov.

Po morju
Stari del Biograda leži na ovalnem polotoku in se spogleduje s Pašmanom, najbolj zelenim hrvaškim otokom, ki ga od celine ločuje Pašmanski kanal, posejan s številnimi otočki, povezuje pa ga ladijska linija iz največje biograjske marine Kornati. Edina cesta na otoku nas popelje mimo nekaj zgodovinskih znamenitosti, na primer frančiškanskega in benediktinskega samostana ter številnih cerkvic. Lovci na spominke si bodo verjetno kupili tradicionalno sito, ljubitelji kulinarike pa pašmansko olivno olje.
Iz Biograda turiste popeljejo tudi okrog Pašmana na Murtersko morje, prek katerega priplujejo v območje narodnega parka Kornati. Arhipelag Kornati sicer sestavlja 140 neposeljenih otočkov, toda le 89 jih leži znotraj meja narodnega parka. Ožine med otočki v kombinaciji z vetrovi so zanimive jadralcem, bogato morsko dno pa potapljačem, seveda le na devetih območjih, kjer je to početje dovoljeno. Ostali na Kornatih predvsem fotografirajo, se sprehajajo po geologom zanimivem površju ali pa si privoščijo morsko kosilo v eni od približno dvajsetih restavracij.

Za ljubitelje narave
Dopust ali podaljšan vikend v Biogradu in okolici, kjer se v zadnjih letih razvija predvsem ponudba odličnih kampov (v vrh sodi prenovljeni Park Soline, preko slovenske agencije Adria Holidays pa lahko najamemo mobilno hišico v kar petih kampih te riviere, poleg Solin tudi v kampu Kozarica Pakoštane, ki od letos premore prvi mobilni wellness na Jadranu), je kot nalašč za odkrivanje hrvaških naravnih lepot. Nekaj kilometrov jugovzhodno od Biograda leži Vransko jezero, ki je od obale oddaljeno manj kot kilometer in zaradi propustnih kamnin v okolici nekoliko slano. Gre za največje hrvaško jezero, ki je pravi raj predvsem za ornitologe in ribiče, na njegovi površini pa se odlično znajdejo tudi jadralci, bodisi v manjših jadrnicah ali pa na jadralnih deskah – zaradi šibkejših vetrov kot na morju je primerno predvsem za začetnike. Okrog jezera vodijo urejene kolesarske poti (ne pozabite skočiti do Vrane!), za daljši postanek pa si prihranite severozahodni del jezera, kjer v ornitološkem rezervatu med ostalimi gnezdi tudi trinajst redkih vrst ptic. Ribiči pa lahko po nakupu dovolilnice v jezeru nalovijo krape, some in celo jegulje.

Ob večerih gladino Vranskega jezera prekrije tudi po 100.000 ptic.

Dobro uro vožnje proti severu se nad letoviščem Starigrad - Paklenica po južnem Velebitu razprostira narodni park Paklenica. Vanj vstopimo po soteskah Velike in Male Paklenice, kjer so nekoč Gorjanke na hrbtih iz primorja nosile morsko sol, iz rodovitne Like pa se vračale z žitom. Plezalcem in zagrizenim hribolazcem tega obmorskega raja za prosto plezanje ni treba posebej predstavljati. Spet drugi se bodo spomnili filmov, posnetih po Karlu Mayu tudi v teh krajih; podjetni turistični animatorji Paklenice vas bodo popeljali po poteh Vinetouja in drugih junakov dalmatinskega divjega zahoda.

V podzemnih jamah okrog kanjonov Krke živi tudi človeška ribica.

Manj avanturističen je ogled kanjonov narodnega parka Krka v zaledju Šibenika. K reki ter njenim jezerom in slapovom se lahko pripeljemo po treh vstopnih točkah; z dveh nas poleg nog ali kolesa na ogled popelje tudi ladjica.
Iz Šibenika se mimo Prokljanskega jezera pripeljemo do Skradinskega buka, najbolj veličastnega slapa na reki, ki na sotočju Krke in pritoka Čikola preko kaskad buči 46 metrov globoko. Ogled lahko nadaljujemo s tri ure in pol trajajočo plovbo z ladjico do Visovaškega jezera in nazaj ali pa z avtom do Skradina, spomeniško zavarovanega mesteca – muzeja. Mimo Rupe nato prispemo do Visovaškega jezera, ki ga zaznamuje otoček s frančiškanskim samostanom, znanem po zbirki starih rokopisov in drugih dragocenosti, med katerimi je tudi sablja Vuka Mandušića, na katero je ta ljudski junak nasadil veliko Turkov. Nad jezerom se Krka ponovno zoži v kanjon, kjer je še vrsta slapov. Najvišji med njimi, a nikakor tako veličasten kot Skradinski buk, je slap Manojlovac, visok 52 metrov.
Med izletom si lahko ogledamo še ostanke rimskega vojaškega tabora in amfiteatra Burnum, če zapustimo urejene poti, bomo v divjini ob reki lahko ugledali celo vidre, predvsem pa iskali preko 220 vrst ptic ali si ogledali edini sokolski center na Hrvaškem.

Ne zamudite!

Biograjska noč
www.ilirijabiograd.com
4. 8. 2013
Klasična dalmatinska zabava ob mestni rivi, ki ob nastopih klap, bendov, uličnih performerjev in kulturnih društev traja do jutranjih ur.

Dnevi vranskih vitezov
www.pakostane.hr
18. - 20. 7. 2013
Četrtkov otvoritveni večer je v znamenju nočne pomorske bitke v pakoštanskem pristanišču, v petek in soboto pa se dogajanje preseli v vasico Vrana, kjer pred kuliso turške utrdbe Maškovića Han uprizorijo srednjeveški tabor z bitkami, konjeniki, lokostrelci, žonglerji in zabavljači ter seveda srednjeveško tržnico.