AVP – prometna varnost v letu 2018
Najmanj mrtvih do zdaj, najbolj problematična še vedno hitrost in alkohol
Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) je na novinarkski konferenci razkrila podatke o varnosti na slovenskih cestah v lanskem letu ter napovedala aktivnosti, ki jih načrtujejo letos. Na naših cestah je lani umrlo namanj ljudi od leta 1964, a nekateri trendi so še vedno zaskrbljujoči.
Četrtek, 10. januar 2019
Lani je na na slovenskih cesta umrlo 92 udeležencev cestnega prometa, kar je 12 smrtnih žrtev manj oziroma 11 odstotkov manj kot leto prej. S tem AVP že drugo leto zapored beleži izboljšanje stanja varnosti na naših cestah, število smrtnih žrtev pa je bilo lani najnižje v zadnjih 64 letih, odkar beležimo uradno statistiko prometrnih nesreč.
Direktor AVP, Igor Velov je ob tem izpostavil, da je izboljšanje zagotovo tudi izraz skupnih prizadevanj za izboljšanje prometne varnosti na naših cestah ter dodal, da smo na pravi poti, obenem pa je poudaril, da prometna varnost ni samoumevna ter da se lahko statistike hitro obrnejo oziroma močno zanihajo. Dodal je, da nas čaka še veliko dela ter da bomo lahko zadovoljni šele takrat, ko ne bo več treba poročati o mrtvih v prometnih nesrečah.
Delo in ugotovitve policije na tem področju je predstavil Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije pri GPU. Policija je v letu 2018 zabeležila povečano število umrlih voznikov osebnih avtomobilov ter število umrlih pešcev. Do konca leta 2018 je umrlo 33 voznikov osebnih avtomobilov oziroma 10 odstotkov več kot v letu pred tem ter 13 pešcev oziroma 30 odstotkov več kot v letu pred tem. Spodbudnejši statistični podatki so pri ostalih udeležencih, predvsem pri voznikih enoslednih motornih vozil, potnikih in kolesarjih. V letu 2018 je umrlo 18 voznikov enoslednih motornih vozil oziroma 38 odstotkov manj kot v letu 2017. Med 18 umrlimi je bilo 16 voznikov motornih koles, dva pa sta bila voznika mopeda. Število smrtnih žrtev med kolesarji se je zmanjšalo za 27 odstotkov, ter je bilo najmanjše 25 letih.
Policisti so lani zabeležili 92 tisoč prekoračitev hitrosti, 12 tisoč alkoholiziranih voznikov, 22 tisoč primerov uporabe telefona med vožnjo ter kar 34 tisoč primerov, ko vozniki niso bili pripeti z varnostnim pasom.
Hitrost, alkohol ...
Najpogostejši vzrok za prometne nesreče ostaja neprilagojena hitrost, izpostavljajo pa tudi vožnjo pod vplivom alkohola, s katero je bilo lani povezanih 22 smrti. V prreteklih letih je sicer kar tretjina prometnih nesreč bila povezana z alkoholom, kar pomeni, da je bil na tem področju storjen napredek, zaskrbljujoča pa je stopnja alkoholiziranosti vpletenih v prometne nesreče, ki znaša 1,43 grama na kilogram izdihanega zraka.
Problematični so tudi mobilni telefoni, ki zaradi stalne uporabe postajajo vse večji motilci pozornosti za varno udeležbo v prometu. Zato se pri AVP zavzemajo, da bi uporaba telefona med vožnjo postala hujši prekršek, ki se kaznuje z globo 250 evrov in tremi kazenskimi točkami.
Vodja Sektorja prometne policije pri GPU, Ivan Kapun je povedal, da je policija v preteklem letu izvedla skoraj 300.000 represivnih ukrepov, a opozoril, da sam nadzor ni dovolj, temveč, da je rešitev v sistemskem pristopu, v preventivi, osveščanju in predvsem v nas samih, da kot družba obsojamo nesprejemljivo vedenje v prometu.
Letos bodo pri AVP vložili več napora nadgradnjo področja presojanja prometne varnosti oziroma varnosti cestne infrastrukture ter spremembe prekrškovne in prometne zakonodaje. Zavzemajo se tudi za preučitev znižanja dovoljene stopnje alkohola na 0,2 promila, vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti na celotnem AC križu ter vključitev prometne vzgoje v izvedbene kurikule. Prav tako bodo podali pobudo na Ministrstvo za infrastrukturo za izvedbo mobilnih enot nadzornih organov, ki bi preverjali tehnično brezhibnost vozil na cesti, da lahko vozila, ki so tehnično neizpravna, nemudoma odstranijo s ceste.
Mag. Igor Velov je zaključil z mislijo, da ne smemo pozabiti, da na cesti odločajo stotinke sekunde ter da se varnost začne pri nas samih.