Butlerju bi bilo nerodno

Pred kar nekaj leti smo za enega od prestižnih nemških karavanov v naslov napisali 'Več avtomobila ne potrebuje nihče'. Takrat si niti predstavljali nismo, da bodo kdaj izdelali takšnega, kot je bil tokratni testni primerek najnovejše BMW-jeve karavanske petice. Ob ustrežljivosti, zmogljivosti in intuiciji tega stroja se ima za nesposobnega še najboljši angleški butler!

Ker smo limuzino najnovejše generacije serije 5 že testirali, najprej o vsem, kar ponuja karavanska izvedba. Do B-stebrička je praktično popolnoma enaka štirivratni, pa tudi prostora na zadnjih sedežih ni nič več. Otroci in odrasli se tam spodobno peljejo, vseeno pa bi od skoraj petmetrskega avtomobila pričakovali nekaj več kolenskih centimetrov. Prtljažnik je ogromen, morda ne ravno dovolj glede na velikost avtomobila, a za vsakega razumnega uporabnika več kot dovolj. S 570 litri lično obdelanega prostora je družinsko dopustniško prtljago kar požrl. Tokrat z manj očetovskega stresa kot običajno, saj se je kljub polnim rokam odprl le z zamahom noge pod prtljažnik. Da sistem deluje dobro, je dokazal tako, da je pridno ubogal tudi brcanje triletnega otroka. Nepogrešljiva klasika je ločeno odpiranje stekla prtljažnih vrat in prilagodljivost, vključno z deljivim naslonom zadnje klopi v razmerjih 40 : 20 : 40.

Sprednji del kabine tudi tu ponuja izjemno ergonomijo, ki jo nadgrajujejo prav takšni elektronski pripomočki. V takem delovnem okolju se voznik hitro počuti domače, saj ima vsak premišljeno postavljen gumb uporabno in zlahka razumljivo funkcijo. Med vrhunci se prav gotovo znajde radarski aktivni tempomat, ki obvlada popolno zaustavitev in vnovično speljevanje, pravo uporabno vrednost pa pokaže na avtocesti. Za približek avtonomni vožnji se lepo ujame s sistemom za ohranjanje voznega pasu in opozorilom pred naletom.

Ob vseh naprednih asistenčnih sistemih se v vsakem trenutku zdi le korak od povsem avtonomne vožnje.


Če vas skrbi, da omenjeni sistemi vzamejo vse veselje do vožnje, se lahko pomirite, saj je takšna petka še vedno prav zabavna. Le športnejši način delovanja pogonskega sklopa in elektronike je treba izbrati, pa se zabava med ovinki lahko začne. S 1.875 kilogrami mase lahkotnosti, seveda, niti nismo pričakovali, a nas je vseeno presenetil z odzivnim krmiljenjem in svojo okretnostjo. Za hitrost je poskrbel trilitrski turbodizel s 195 kW (265 KM), povezan z 8-stopenjsko avtomatiko in s pogonom na vsa štiri kolesa. Vse skupaj je tako dobro usklajeno in dovršeno, da bi se iz pogonskega sklopa, ki ga do stotice požene v le 5,6 sekunde, še švicarski urarji lahko kaj naučili. Šele ob takšnih strojih nam je lahko žal, da bodo čez toliko in toliko let dizli izginili iz avtomobilizma. Tudi zato, ker ob takšnih zmogljivostih še vedno ponuja možnost razmeroma varčne vožnje. Mi smo sicer na testu zabeležili povprečje slabih devetih litrov, a z nekaj pazljivosti povprečje lahko pade tudi pod sedem litrov.

Po drugi strani se zdi prav trivialno razmišljati o tem, koliko tak stroj porabi, ko je cena testnega vozila krepko presegla sto tisočakov. Tisti, ki lahko za svoj avtomobil odšteje takšen denar, od njega upravičeno veliko pričakuje. Zagotovo pa ob tem obsesivno ne šteje decilitrov porabljenega dizla ali bencina.
 

kakovost, pripomočki, vozne lastnosti

prostor na zadnji klopi

brez napak