Igra čustev in razuma

Osmica ni kar tako. Osmica je bila nekoč model z vrha bavarske ponudbe. Novi model nosi isto številko kot legendarni kupe iz devetdesetih, a ne moremo reči, da je njegov duhovni naslednik. Zakaj je tako? Med drugim zato, ker delno zamenjuje modele upokojene serije 6 in se po njih zgleduje tudi oblikovno. Zato ni tako drzen kot predhodnik z isto številko in je na prvo žogo videti kot malce večja in izboljšana šestica. To velja tudi za različico gran coupe, ki je bila že pri seriji šest bolj impozantna kot kupe. A ne glede na to gre za avtomobil, ki s kot ponedeljek dolgo medosno razdaljo, nizko strešno linijo in poudarjenimi boki obrača glave. Med testom namreč skoraj ni bilo mimoidočega, ki si ga ne bi ogledal ali o njem kaj vprašal.

Nekoliko manj impresivna, vsaj za tiste, ki so BMW-jev malce vajeni, je njegova notranjost. Zlasti armaturna plošča, morda zato, ker je enaka kot pri kupeju, ki smo ga preizkusili pred dobrim letom, predvsem pa zaradi veliko podobnosti z drugimi hišnimi modeli. Denimo grafike merilnikov, ki je praktično enaka pri vseh novih Bavarcih, od serije ena naprej.

Kljub oznaki legendarnega modela iz devetdesetih to ni njegov duhovni naslednik.


A da ne bo pomote. Vse je odlično. Sedi se prijetno nizko, kot v kupeju. Vse je pri roki, čeprav rok zaradi osebnega asistenta, ki se odziva na govorne ukaze, ni treba prav veliko umikati z volanskega obroča. Besed ni treba izgubljati niti glede materialov, ki so vrhunski. Enako velja za izdelavo. 

Nekaj besed pa si zasluži druga vrsta, ki je tehnično gledano namenjena trem potnikom, a se lahko zares udobno peljeta dva. Ergonomsko sta namreč oblikovana le zunanja sedeža, na sredini je »zasilni« prostor za kakšno krajšo vožnjo. Zunanja sedeža nedvomno ponujata dovolj prostora za odrasla potnika. Za kolena ga je celo več kot v »kratki« sedmici, nekaj manj, a še vedno dovolj ga je za stopala in glavo. Njegov prtljažnik je limuzinski, razmeroma ozek in nizek. Namenjen je predvsem bolj klasičnim kosom prtljage, čeprav zaradi zlaganja zadnjih sedežev omogoča tudi prevoz smuči ali kakšnih drugih malce daljših predmetov. Za vse drugo se bo treba zanesti na dostavno službo. A saj je jasno, da to ni avtomobil za v Ikeo. To je avtomobil za razkošna potovanja, za avtocesto in tudi za med ovinke. Toda od njega ne smete pričakovati pretirane agilnosti, saj tehta okrogli dve toni, njegovo medosje pa meri malce več kot tri metre. S prilagodljivim podvozjem v športnem načinu se njegova karoserija v ovinkih komaj kaj nagne, volan je natančen, a se čuti nezanemarljiva masa.

Šestvaljni turbodizel je zelo zmogljiv in uglajen, a se ne more kosati z zvokom in veseljem do vrtenja uživaških bencinskih strojev.


Nezanemarljiva skupna masa pa ne predstavlja težave za preizkušeni trilitrski dizelski šestvaljnik, ki z dvema turbopolnilnikoma razvije 235 kilovatov (320 KM) moči in zavidljivih 680 Nm navora že od 1.750 vrtljajev na minuto naprej. Moč se na vsa štiri kolesa prenaša prek prav tako preizkušenega osemstopenjskega samodejnega menjalnika steptronic, ki prestavlja logično in hitro ter, seveda, omogoča ročno pretikanje s prestavno ali z obvolanskima ročicama. To ni športni avtomobil, čeprav so njegove zmogljivosti glede na njegovo velikost in udobje, ki ga ponuja, spoštovanja vredne. Pospeševanje od 0 do 100 kilometrov na uro traja le 5,1 sekunde, končno hitrost pa so Bavarci omejili na zdaj že standardnih in obenem le za nemške avtoceste primernih 250 kilometrov na uro. Ta stroj vse to zmore brez najmanjšega napora in vselej teče gladko ter uglajeno. Poleg tega ni požrešen. Na testu je v povprečju zahteval približno devet litrov plinskega olja na 100 kilometrov.

Nad dizelskim strojem torej nimamo pripomb, čeprav bi v šarmantnem bavarcu vseeno raje videli in slišali bencinsko srce. Z veseljem do vrtenja in z zvokom bencinskega šestvaljnika v modelu 840i xDrive ali še bolje osemvaljnika, ki poganja model M850i xDrive, se dizel, pa naj bo še tako dovršen in uglajen, preprosto ne more kosati. Poleg tega pri avtomobilu, ki z dodatno opremo stane več kot 150 tisoč evrov, poraba goriva oziroma z njo povezani racionalni vzgibi verjetno niso glavni razlog za nakup. Tisti, ki veliko potujejo na daljše razdalje, pa lahko pri dizelski različici cenijo večji doseg in posledično manj postankov na črpalkah. Vsem drugim namesto odličnega dizla priporočamo izbiro kakšnega čustvom bolj naklonjenega (beri bencinskega) stroja, ki se stasu in statusu tega avtomobila še veliko bolje poda.
 

videz, vozne lastnosti

oblika armaturne plošče, cena

brez napak