Leteča podmornica?

Niše v avtomobilskih razredih so včasih prav komične, zato se marsikateri poizkus proizvajalcev konča z žalostnimi prodajnimi številkami in hitro pozabljenimi modeli. Včasih se zgodi ravno nasprotno, saj se lahko iz takšnega poskusa rodi čisto svoj segment vozil. To je pred leti uspelo BMW-ju z modelom X6, ki velja za prvi kupe med prestižnimi športnimi terenci. Temu receptu so sledili glavni konkurenti, pomanjšano različico pa je na trg poslal tudi BMW. Zdaj je na cestah že druga generacija X4, ki smo ga testirali v izvedbi z najbolj zmogljivim turbodizelskim štirivaljnikom.

V primerjavi s prvo generacijo je zrasel v vse smeri, dobrih osem centimetrov v dolžino, pet v višino in skoraj štiri v širino. Dodatnega materiala oblikovalci niso izkoristili za več elegance, temveč so zunanjo podobo ukrojili bolj v robustnem, skorajda terenskem slogu. Zajetne plastične zaščite ob spodnjem robu karoserije niso črne, temveč obarvane v kovinsko barvo, odmaknjenost karoserije od tal pa je s tem še nekoliko bolj poudarjena. Verjetno bi pomagalo, če bi bil testni avtomobil obut v poletna 20-palčna kolesa, saj je bil na zimskih osemnajsticah s svojo razpotegnjeno karoserijo videti nekoliko nerodno. Stvar okusa, pač.

X4 poskuša ponuditi precej nasprotujoče stvari – športno dinamiko in plezalne sposobnosti, videz kupeja in uporabnost petvratne limuzine …


Skladnost zunanjosti nas je morda malce presenetila, v kabini pa se to pri sodobnih avtomobilih te znamke le stežka zgodi. Če odmislimo nekaj izvirnih zavihkov na armaturni plošči, bi le s pogledom na notranjost težko zagotovo rekli, v katerem avtomobilu sedimo. Morda bo slišati hecno, a v tem primeru monotonost ni nujno slaba stvar. Na Bavarskem so si namreč ergonomijo domislili do zadnje malenkosti. Zlasti če imate radi malce športne utesnjenosti, predvsem za volanom. Kot bi vas že z zasnovo nekako prisilili v pravi položaj za volanom. Kot rečeno, to nima nič s prostornostjo, saj je sedenje spredaj vselej udobno, le zadnja klop zahteva nekaj odrekanja. Ob dodatnem prostoru za noge zadaj sedečih potnikov je zaradi kupejevske strehe težava še vedno prostor nad njihovimi glavami. Po drugi strani je prtljažnik s 525 litri več kot zadovoljiv in na račun dolgih prtljažnih vrat lepo dostopen.

Kdor pozna oznake pri BMW-ju, bo vedel, da xDrive25d pomeni štirikolesni pogon in turbodizelski motor. Številka 25 vmes ne označuje prostornine motorja, temveč zmogljivost štirivaljnega motorja. Ta zmore kar 170 kilovatov (231 KM) in ponuja do 500 Nm navora, vse skupaj usklajuje odličen 8-stopenjski samodejni menjalnik. Ob malenkost robustni zvočni kulisi kar 1.830 kilogramov teže do stotice požene v 6,8 sekunde in doseže največjo hitrost 230 km/h. Za razliko od zvočne spremljave se pri zmogljivostih štirivaljnik nima česa sramovati. Konec koncev niti s povprečno porabo 8,7 litra ni razočaral.

Kamen spotike, tako kot že tolikokrat, je cena avtomobila, ki tokrat morda le ni tako neupravičena. Konec koncev gre za vozilo, ki na več področjih skuša združiti lastnosti popolnoma različnih vozil – terencev in športnih kupejev. Če iščete avtomobilski ekvivalent podmornice in letala, je X4 prava kupčija za vas!
 

zmogljivosti, motor, menjalnik, vozne lastnosti

preglednost nazaj, cena

brez napak