Električni avto da ali ne? Kaj pravijo številke?

V majski številki revije Avto fokus (št. 237) smo objavili obširno poročilo ugotovitev velikega primerjalnega testa sedmih električnih avtomobilov, ki so na voljo na slovenskem trgu. BMWi3, hyundai kona, hyundai ioniq, nissan leaf, renault ZOE, smart forfour in VW e-golf so postregli z zanimivimi informacijami in dognanji, ki so nam dali še nekoliko jasnejši vpogled v realnost lastništva in vsakodnevne uporabe električnega avtomobila.

Lahko rečemo, da je trenutno ena od večjih preprek elektromobilnosti razvejanost omrežja javnih polnilnih postaj, čeprav se ta pridno širi. V realnih okoliščinah se namreč mestni uporabnik enostavno ne more zanašati, da bo avtomobil lahko vselej polnil brez večjega lokacijskega ali časovnega prilagajanja. To je, seveda, težava za vse tiste, ki živijo v stanovanjskih blokih, še posebej starejših, kjer že sama električna napeljava ni ustrezna za polnjenje enega, kaj šele več avtomobilov hkrati.

Po drugi strani je stvar ugodnejša za lastnike hiš, a tudi tu se pojavijo določene ovire. Glede na velikost baterij v sodobnih modelih je polnjenje na običajni hišni vtičnici (moč približno 3 kW) kot pljunek v morje. Da se baterija napolni, lahko traja tudi več kot 24 ur. Drugo je, če se vržemo v stroške in za tisočaka in pol vgradimo lastno polnilno napravo, pri čemer se lahko zgodi, da je treba nadgraditi tudi varovalke, kar lahko spet prinese večje stroške pri dobavi električne energije.

Dejstvo je, da je danes za večino uporabnikov cenovno in uporabniško bolj smiseln nakup avtomobila z bencinskim ali dizelskim motorjem, zelo pameten kompromis pa so klasični ali priključni hibridi, ki lahko ponujajo najbolje obeh svetov. Elektromobilnost pa je bolj stvar odločitve – okoljsko osveščene in modne. Ko je odločitev sprejeta, je treba najti najbolj primeren način, da se ta čim bolj učinkovito tudi uresniči. Konec koncev je podobno naredila tudi naša politika. Brez pravega načrta so naznanili, da bo že leta 2030 na slovenskih cestah kar 200.000 električnih vozil. Zdaj pa moramo ugotoviti, kako bomo to izpeljali …

Se mi električni avto izplača?

Električni avtomobili, ki smo jih vzeli pod drobnogled, z izjemo smarta forfour, ki je le dobrih 2.600 evrov dražji od običajnega, so približno od 7.000 pa do nekaj več kot 13.000 evrov dražji od primerljivih modelov z motorjem na notranje zgorevanje. Pri izračunu smo poleg nakupne cene upoštevali tudi stroške lastništva skozi pet let ob približno 15.000 prevoženih kilometrih na leto.

Nato smo primerjali cene pogonske energije. Pri tem smo upoštevali, da vožnja z avtomobilom z bencinskim motorjem, ki na 100 kilometrov porabi sedem litrov goriva, stane približno devet evrov. Testirani električarji so v povprečju porabili 17 kWh elektrike na 100 kilometrov. Ob tem smo predvidevali, da 80 odstotkov polnjenj poteka prek domače vtičnice, in tako izračunali, da vožnja na elektriko stane 1,5 evra na 100 kilometrov.

Električni avtomobili prinašajo nekaj prihranka pri servisih, predvsem pa se lahko z njimi vozimo kar šestkrat ceneje kot z običajnimi z bencinskim motorjem. A če želimo, da se račun izide, se moramo voziti razmeroma veliko.

Izračun je pokazal, da se nakup električnega avta, ki je 12.000 evrov dražji od običajnega, izplača po 157.000 prevoženih kilometrih. To v petih letih pomeni 86 kilometrov na dan. Dnevnim migrantom in vsem, ki na dan prevozijo več kot 100 kilometrov, pa bi se razlika v ceni povrnila še nekoliko prej.

Na javnih polnilnicah nič več zastonj

Do 6. maja 2019 je bila lahko vožnja z električnimi avtomobili zelo ugodna, saj je bilo polnjenje na nekaterih javnih polnilnicah za uporabnike brezplačno. S 6. majem pa je polnjenje na javnih polnilnicah sistema Gremo na elektriko (ta spada pod okrilje Elektro Ljubljana in po celi Sloveniji šteje že več kot 130 polnilnic) postalo plačljivo. Cena se razlikuje glede na izbrano moč in s tem hitrost polnjenja. Polnjenje z močjo do 7,99 kilovata stane en cent na minuto, z močjo do 14,99 kilovata stane dva centa, za polnjenje z močjo do 22,99 kilovata pa je treba odšteti tri cente na minuto. Te cene veljajo za prvih 180 minut polnjenja in se po tem času potrojijo (torej znašajo tri, šest oziroma devet centov na minuto). Poleg tega se za vsako začeto polnjenje obračuna pristojbina, ki za predplačnike znaša 50 centov, za druge pa en evro.

Za uporabnike polnilnic v Ljubljani velja omeniti, da je parkiranje med polnjenjem prve tri ure brezplačno, pri čemer mora v skladu z odlokom o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana uporabnik električnega vozila označiti čas prihoda na notranji strani vetrobranskega stekla tako, da je dobro viden z zunanje strani. Prekršek vas lahko stane 80 evrov.

Je že pravi čas ali je bolje še malo počakati?

Naš test je pričakovano pokazal precejšnje razlike med preizkušenimi modeli. Poleg razlik zaradi velikosti in različnega namena posameznih modelov gre določene razlike pripisat tudi različni starosti in zasnovi avtomobilov. Vedeti moramo, da gre šele za prvo generacijo električnih modelov, med katerimi so se le BMW i3, nissan leaf in renault zoe rodili kot izključno električni, medtem ko so ostali zasnovani na platformah za običajne modele, zaradi česar prinašajo kar nekaj kompromisov, zlasti glede prostornosti. Toda že v kratkem prihajajo številni novi »pravi« električarji, ki bodo nedvomno prinesli velik napredek. Poleg premijskih, kot so audi e-tron (ta je že na voljo pri nas), jaguar I-pace, porsche taycan in tesla model 3, bodo že proti koncu letošnjega leta oziroma prihodnje leto prispeli tudi bolj dostopni modeli, kot so novi električni peugeot 208, prenovljeni volkswagen e-up in volkswagen ID.3, ki ga je že mogoče prednaročiti tudi pri nas. Ob tem se bodo električni avtomobili postopoma cenili. Osnovna različica volkswagna ID.3 s 330 kilometri dosega bo v Nemčiji stala maj kot 30.000 evrov, kar pomeni, da bi lahko bila v Sloveniji, upoštevajoč subvencijo, na voljo že za približno 22.500 evrov. To je že primerljivo s klasično bolje opremljeno kombilimuzino C-segmenta s samodejnim menjalnikom. Volkswagen je poleg tega že napovedal električni model, ki bo stal manj kot 20 tisočakov, pri čemer bo šlo za manjši mestni avto. Tako bo že čez leto ali dve ponudba precej bolj pestra, uporaba električnega avtomobila pa bo zahtevala manj kompromisov.

Celoten članek je objavljen v reviji Avto fokus št. 238