Intervju: Herbert Diess, šef Volkswagna, odkrito o izzivih

V Frankfurtu smo se po predstavitvi električnega volkswagna ID.3 pogovarjali s šefom skupine Volkswagen Herbertom Diessom, ki je bil odločen in odkrit. Odločno je namreč potrdil dokončno izbiro elektrike in odkrito govoril o zunanjih nevarnostih ter notranjih problematikah, s katerimi se sooča skupina Volkswagen.

Skupina Volkswagen je odločno stavila na elektriko. Je to še vedno dober načrt?

Vsekakor. Smo na pravi poti in z modelom ID.3 ponujamo pravo alternativo za vozila z motorji na notranje zgorevanje.

Vam uspe dosegati marže?

Lahko vam povem, da bodo vsi naši avtomobili dobičkonosni, ID.3 verjetno v nižjem razredu, športni terenci pa v srednjem. Menimo, da so električni modeli najboljši način za doseganje srednjeročnih ciljev za našo paleto. Električna tehnologija je cenovno najbolj ugodna, tudi od hibridne in priključno-hibridne. Menimo še, da imamo veliko prednost na trgu, saj je naš način prilagajanja zastavljenim ciljem cenejši od kupovanja odpustkov ali osredotočanja zgolj na hibride in priključne hibride.

Koliko električnih avtomobilov bo potrebnih za doseganje cilja 95 g/km, ki ga je določila EU?

To bo odvisno od proizvodnih zmogljivosti, toda menim, da približno 200 tisoč električnih avtomobilov v letu 2020. Letos se približujemo številu 20 tisoč, pri čemer vemo, da bo audi e-tron še zrasel, porsche taycan pa je praktično razprodan. Konkretne prodajne številke pričakujemo tudi za električni up, ki ga ponujamo po zanimivi ceni, sredi leta 2020 bo prišel še ID.3.

Se soočate z geopolitičnimi tveganji?

Da. Vse več je negotovosti, ki lahko neposredno vplivajo na nas, denimo dajatvena vojna med ZDA in Kitajsko, ki je naš najpomembnejši trg. V Kitajsko sicer izvažamo le približno pet odstotkov vozil, ostalo je lokalna proizvodnja za domači trg. Veliko več izvažamo v ZDA, predvsem naše premijske znamke. Tam smo zelo prisotni, zato bi trgovinska vojna močno vplivala na naše obrate v Nemčiji in v Evropi na splošno. Skrbi nas tudi brexit, ker imamo v Združenem kraljestvu znamko Bentley in ker gre za trg, na katerem so premijske znamke zelo prisotne.

V Evropi je povpraševanje po električnih avtomobilih še vedno mlačno. Kako boste prepričali kupce?

To bo odvisno tudi od posamezne države, njene davčne politike in subvencioniranja. Vemo, da na Norveškem električni avtomobili predstavljajo 50 odstotkov registracij. Nemška vlada se prav tako trudi za uspeh električnih avtomobilov. Na drugi strani o tem odloča kupec, in dokler bodo obstajale davčne olajšave za nafto, bo stavil na to tehnologijo. Za širitev polnilne infrastrukture in za čistejšo energijo pa se mora zavzeti celotna družba.

Menite, da bi morala vlada narediti več?

Gotovo. V Nemčiji se trudimo izriniti premog v proizvodnji energije, saj imamo danes enega slabših razmerij CO2 na celini, ta fosil namreč predstavlja približno 40 odstotkov proizvodnje. Takšen vir energije za električna vozila nima smisla. Druge evropske države so napovedale zelo kratkoročne načrte za opustitev premoga: Francija bo zadnjo elektrarno zaprla leta 2022, Združeno kraljestvo leta 2025, Španija pa leta 2030. Pri nas bo treba počakati do leta 2038.

Zakaj vlagati v proizvodnjo baterij?

Poskusil sem prepričati velike nemške dobavitelje, da bi vlagali v baterije, saj bomo potrebovali ogromne količine. Če ob tem pomislite na scenarij, v katerem bo leta 2025 v evropski floti 10 odstotkov električnih vozil, pri čemer vsaka baterija stane med pet in šest tisoč evrov, bo vozni park 10 milijonov vozil predstavljal 50 do 60 milijard prometa oziroma dvakrat več, kot ga ustvari Porsche. In to bo največji veleprodajni trg na svetu. Nekateri trdijo, da gre za blago, ki zagotavlja majhne marže. A v nasprotju s tem tisti, ki proizvajajo baterije, dosegajo 10-odstotne marže. Gre za vejo industrije z najhitrejšo rastjo. Zato smo investirali v evropsko zagonsko podjetje s ciljem zagnati proizvodno blizu Wolfsburga, kar omogoča nadzor nad tehnologijo in razvojem. Polovica investicij v električna vozila bo namenjena proizvodnji baterij.

Kako bo elektrifikacija vplivala na delovno silo?

Proizvodnja električnih avtomobilov zahteva manj ljudi, v proizvodnih obratih bo od 10 do 15 odstotkov manj dela. Toda to lahko uravnavamo z demografsko krivuljo, zato se številni zaposleni iz obdobja baby-booma počasi upokojujejo. S sindikati smo dosegli dogovor o postopnem zmanjševanju delovne sile v prihodnjih letih, na primer s prehodom z osem na pet tisoč zaposlenih v Emdnu, s 15 na 10 tisoč v Hannovru. Bolj bo trpela oskrbovalna veriga, kjer bo približno za 30 odstotkov manj dela. V prihodnjih desetih letih, ko bodo električna vozila dosegla 40-odstotni delež, bomo morali najti rešitev za polovico naših tovarn za proizvodnjo motorjev in menjalnikov. Ne bo lahko, a bomo zmogli. Tudi tu z dogovorjenimi načrti postopnega zmanjševanja.

Kaj menite o naraščajočem gibanju proti avtomobilom?

Ni povezano z okoljem, temveč je ideološko. Menim, da ne bo trajalo, saj imajo ljudje radi svobodo vožnje in bodo branili pravico do avtomobila.

Intervju je bil prvotno objavljen v Avto fokusu št. 243.