TEST IN OCENA: Mercedes-benz C 200 T 4matic

Ob prenovah modelov je Mercedesov oblikovalski jezik blagoslov in prekletstvo v enem. Zglajene linije, ki se naslanjajo na klasično pojmovanje lepote, je ob obveznih osvežitvah modelov po treh ali štirih letih na trgu kar težko še bolj dodelati. Zato ni čudno, da se na prvi pogled stari in novi modeli med seboj le stežka ločijo. Torej bo tudi vam oproščeno, če ne boste prepričani, ali je bil karavan razreda C na fotografijah prenovljeni ali ne.

Zavihek na odbijaču, malce drugačna svetila v žarometih in to je to. Tudi prav, saj razred C še zdaleč ni bil videti star. Kaj pa v kabini? Glede na hitrost razvoja tehnologije je bilo prostora za napredek v notranjosti več. Še dobro, da ima starejše brate, ki so mu obleke posodili, še preden so do konca ponošene. Na armaturi sta dva 31,2-centimetrska barvna zaslona, eden na mestu merilnikov in drugi na vrhu sredinske konzole, upravljanje z njima pa je možno prek drsne ploščice in vrtljivega gumba med sedežema ali z drsniki in gumbi na volanskem obroču. S tem je C ujel korak s sorodniki, drugo je tako ali tako obvladal že prej. Sedi se odlično, nastavljivost sedeža in volana je tolikšna, da ga ni junaka, ki ne bi našel pravega položaja.

Temeljita zvočna izolacija dobro skriva brnenje majhnega motorja, morebitne deficite pri zmogljivosti pa odlično nadomestita avtomatski menjalnik in električna podpora.


Elektronika prednjači tudi pri zagotavljanju varnosti in udobja med vožnjo. Prenovljeni C namreč ponuja nabor asistenčnih sistemov, ki bi jih stežka našteli na teh straneh, zato le kratka »obnova«. Tempomat z možnostjo držanja razdalje do vozila spredaj deluje brez napake, skomine po popolnoma avtonomni vožnji pa dela sistem za ohranjanje vozila znotraj voznega pasu. Ta zna celo samodejno zamenjati vozni pas, če presodi, da to lahko varno stori.

Da ni vse le digitalno, priča seznam kombinacij pogonskih sklopov. Odličen primer vsega, kar lahko zagotavlja vozniške užitke, varnost in varčnost, je konfiguracija testnega avtomobila s štirikolesnim pogonom, prilagodljivim vzmetenjem, 9-stopenjskim samodejnim menjalnikom in sodobnim hibridnim turbobencinskim motorjem. Ta spada v skupino mehkih ali blagih hibridov, kar pomeni, da se ne more voziti samo na električni pogon, a mu ta pomaga v ključnih trenutkih. Sodoben 1,5-litrski motor ponuja 135 kW (184 KM), 48-voltno omrežje pa skupaj z zaganjalnikom/generatorjem prispeva še dodatnih 10 kW (14 KM). Kombinacija je več kot dovolj zmogljiva za večino uporabnikov, še tiste, ki si želijo vozniške dinamike, lahko prepriča. Mi smo našli le dve zameri. Prva je zaspanost pri speljevanju, kar se opazi predvsem v gostem mestnem prometu, ko so hitre reakcije dobrodošle. Bolj kot to nas je zmotila razmeroma velika poraba goriva, ki se pod osem litrov nikakor ni hotela spustiti. Povprečje 9,2 litra je jasno pokazalo, da veliko gibljivih delov zahteva svoj davek. Brez štirikolesnega pogona bi bilo prav gotovo drugače.

Kljub zgornjim opazkam brez dvoma trdimo, da je C eden najboljših, če ne najboljši karavan v svojem razredu. Pa ne samo zato, ker ga je narisal Slovenec, ampak zato, ker poleg dobrot prestižnih velikanov ponuja njihovo uglajenost in uravnovešenost. Žal je pri njih vzel tudi lekcijo iz postavljanja cene. Ta na računu povzroči vse prej kot blagi premik!
 

udobje, asistenčni sistemi, pogonski sklop

cena, poraba goriva

brez napak