TEST IN OCENA: Renault clio e-tech hibrid 140 e-tech edition

Ljubljenec slovenskih kupcev je po 30 letih na trgu prvič dobil hibridno izvedbo. Imenuje se e-tech in za razliko od capturja z enako oznako ni priključni, temveč klasični hibrid, ki ne zahteva zunanjega napajanja. Sestavljajo ga 1,6-litrski atmosferski bencinar, dva elektromotorja in samodejni brezsklopčni sekvenčni menjalnik, ki je nastal z znanjem in tehnologijo iz formule 1. Moč sistema znaša 103 kilovate (140 KM), vožnja le na elektriko je mogoča za največ pet kilometrov do hitrosti 75 kilometrov na uro. To omogoča baterija s kapaciteto 1,2 kilovatne ure, ki se polni z regenerirano energijo in motorjem na notranje zgorevanje. Bencinar razvije 67 kilovatov (91 KM) moči, glavni elektromotor pa 36 kilovatov (49 KM). Ta med drugim skrbi za tiha speljevanja in premika avtomobil vzvratno, saj menjalnik nima klasične vzvratne prestave. Tu je še manjši elektromotor s 15 kilovati (20 KM), ki deluje kot zaganjalnik in generator za motor na notranje zgorevanje, proizvaja električno energijo med regeneracijo in priskoči na pomoč, ko z odločnim pritiskom na plin od avtomobila zahtevamo največ. Renault navaja, da lahko s to kombinacijo v urbanih območjih kar 80 odstotkov voženj poteka na elektriko, poraba goriva naj bi bila za 40 odstotkov manjša kot pri modelih s klasičnimi pogonskimi sklopi.

Vožnja z njim je najbolj prijetna, če ga vozimo umirjeno in brez odrezavih ukazov s plinom, kot se za klasični hibrid spodobi.


V praksi hibridni clio tiho speljuje in je prijetno poskočen, čeprav podatek o pospešku do stotice ni ravno razburljiv (9,9 sekunde). Motor na notranje zgorevanje se vklaplja in izklaplja skoraj neopazno. Menjalnik, ki lahko deluje v 15 različnih režimih, omogoča zvezna pospeševanja, a se ob odločnem pritisku na plin hitro zmede in bencinski motor v slogu menjalnikov CVT malce histerično požene v visoke vrtljaje. Vendar če nismo dirkaško nastrojeni, kar je pravzaprav malce skregano s poslanstvom takšnega hibrida, ki je namenjen predvsem mestni uporabi, je vožnja izjemno prijetna. Prijetna je tudi zaradi voznega načina B (brake), ki ga vklopimo s prestavno ročico. Gre za funkcijo regenerativnega zaviranja, pri kateri se vklopijo tudi zavorne luči in smo jo do zdaj poznali predvsem pri popolnoma električnih modelih. Ta sicer zahteva nekaj privajanja, a »ko pride v kri«, omogoča zelo sproščeno vožnjo, skoraj brez uporabe klasičnih zavor.

Čeprav na testu na elektriko nismo opravili 80 odstotkov voženj, temveč le približno 30, je bila na koncu povprečna poraba goriva s 5,4 litra na 100 kilometrov zelo sprejemljiva.

A hibridni clio ni le učinkovit, temveč je lahko tudi zelo privlačen. S paketom e-tech edition ima zelo dinamično zunanjost, ki spominja na bolj športne različice, notranjost pa je razkošno elegantna. Za to so, poleg bele barve na armaturni plošči in na vratnih oblogah, zaslužni posebna tkanina na sedežih in modri okrasni elementi, ki označujejo električno dušo modela.

Voznikov delovni prostor, poznan iz drugih različic, je ergonomsko dobro zasnovan. Serijsko vključuje 17,8-centimetrski (7-palčni) zaslon na instrumentni plošči in multimedijsko napravo easy link s 23-centimetrskim (9,3-palčnim) zaslonom na dotik in navigacijo ter meniji, ki prikazujejo delovanje in učinkovitost hibridnega sklopa. Kabina je enako prostorna kot pri bolj običajnih izvedbah, medtem ko so morali za vgradnjo baterije pod dno prtljažnika žrtvovati kar nekaj prostora za prtljago.

Poseben brezsklopčni sekvenčni menjalnik, ki je nastal z izkušnjami iz formule 1, v praksi ne pokaže ravno briljantne logike delovanja.


Paket e-tech edition hibridnemu cliu poleg privlačnega videza prinaša dolg spisek opreme za varnost in udobje. Serijsko ima vgrajene praktično vse sodobne varnostne pripomočke, kot so sistem za samodejno zaviranje v sili s prepoznavanjem pešcev, sistem za pomoč pri ohranjanju vozila na voznem pasu, sistem za nadzor mrtvega kota in kamero s 360-stopinjskim pogledom okoli vozila. Poleg tega se pohvali še s samodejno klimatsko napravo, kartico za prostoročno odklepanje in zagon vozila, sistemom multi sense za izbiro različnih voznih načinov in prilagajanje posameznih nastavitev ter s 16-palčnimi platišči iz lahke litine. Za takšnega je treba odšteti 21.650 evrov, testni je z nekaj dodatki (biserna barva, ozvočenje Bose …) stal malce več kot 23 tisoč. Z osnovnim paketom opreme limited je treba sicer zanj odšteti bolj prijaznih 18.550 evrov, a na splošno je 2.800 evrov dražji od različic s primerljivo zmogljivim bencinskim motorjem (TCe 140). In to je v resnici cena, ki jo je treba plačati za malce manjšo porabo goriva in zadoščenje ob dejstvu, da vozite malce bolj »zelen« avtomobil.
 

videz, udobje, poraba goriva

menjalnik, končna cena

brez napak