TEST IN OCENA: Toyota yaris 1.5 e-CVT hybrid premiere

Križanci, SUV-i, športni terenci in elektrika – to je avtomobilska prihodnost. Vsaj zdi se tako, a se industrijski trendi ne ujemajo vedno z željami kupcev. Ljudje si še vedno želimo limuzin, enoprostorcev, karavanov in kombilimuzin. Tega se pri Toyoti dobro zavedajo, pa tudi dejstva, da je treba kupcem danes ponuditi več kot kadar koli prej. S tem v mislih je prav gotovo nastal yaris četrte generacije.

Prvi adut novinca, ki malokomu uide, je zares atraktivna zunanjost, ki v marsičem namiguje na dirkaška udejstvovanja Toyote v zadnjih letih, med drugim zmagoviti pohod v svetovnem reli prvenstvu. Ključno je tudi dejstvo, da se snovalci niso vdali skušnjavi nenehnega povečevanja, temveč so ga v primerjavi s predhodnikom celo za par milimetrov skrajšali. Ob tem je nova platforma GA-B s krajšimi previsi in pet centimetrov večjo medosno razdaljo poskrbela, da je v notranjosti več prostora.

Mestni kompaktni avtomobili se vse bolj umikajo malim križancem, zato je iskanje pravega recepta vse težje. Toyoti je s hibridnim yarisom prav gotovo uspelo.


Tako navzven kot v notranjosti zmaga že prvi vtis. Ne le s sodobno obliko, tudi z dovolj natančno izdelavo in prijetnimi materiali so yarisa postavili vsaj stopničko višje, kot je bil doslej. Svetleča plastika v mnogo odtenkih in brez prave slogovne usklajenosti je bila dolgo Ahilova peta kompaktnih avtomobilov z daljnega vzhoda, a tu o tem ni več nobene sledi. Za povrh je armatura posejana s priročnimi odlagalnimi mesti in nasploh ergonomsko zelo dodelana. Tega ne moremo reči za sprednja vrata, kjer je sicer odlagalni predal dovolj velik, postavitev ročice za odpiranje vrat pa vsaj 10 centimetrov preveč nazaj. Moteče, a praktično edini kiks, ki so si ga Toyotini prostorski čarovniki privoščili. Udobje je namreč prav zaradi učinkovite razporeditve nad pričakovanji za manj kot štiri metre dolg avtomobil. Celo zadaj se lahko sedi udobno, če se tam le ne poskusijo drenjati trije odrasli. Mestnih mer je prtljažni prostor z 286 litri prostornine, a se oddolži z dobrim dostopom. In to kljub drzno urezani zunanjosti, ki je sicer pri marsikaterem avtomobilu razlog za visok nakladalni rob, ozek dostop ...

Adut, na katerega pri Toyoti stavijo že več kot dve desetletji, je hibridni pogon, in tudi testni avtomobil ga ima. Ta ni enak tistemu v prejšnjem yarisu, temveč gre za nov pogonski sklop, ki ga zdaj sestavljata elektromotor in 1,5-litrski bencinski s tremi namesto štirih valjev. Dvolitrskemu štirivaljniku iz corolle so »odrezali« en valj in ustvarili zmogljivejšo kombinacijo s sistemsko močjo 85 kilovatov (116 KM). V vlogi učinkovitega posrednika med obema motorjema se je spet znašel brezstopenjski menjalnik. Pri manjših obremenitvah velikokrat zadošča le električni motor, ki energijo črpa iz tri četrt kilovatne ure velike baterije. Pri Toyoti pravijo, da je lahko v mestu vožnja do 80 odstotkov časa popolnoma električna, a nam tega v praksi ni uspelo uresničiti več kot kakšno polovico časa. Kombinacija mestnih in tudi na občino omejenih daljših voženj je na koncu dala rezultat porabe okoli petih litrov. Ugodno, če pomislimo, da je bila v času testa temperatura večinoma okoli ničle ali celo malce pod njo, kar praviloma občutno okrni zmogljivost baterije. Edina pritožba na račun novega pogonskega sklopa je precej glasen hrup trivaljnika ob močnejšem priganjanju. Na srečo je brezstopenjski menjalnik prilagojen tako, da je tipičnega neprijetnega tuljenja zelo malo.

Tovarna trdi, da se lahko po mestu do 80 odstotkov časa vozi le na elektriko, kar je malce optimistično, približno 50 pa je v praksi popolnoma izvedljivo.


Dogajanje »pod havbo« voznik vselej lahko spremlja na digitalnih prikazovalnikih na armaturni plošči. Osnovna različica ima na sredinski konzoli 17,8-centimetrski barvni zaslon na dotik, bolje opremljene izvedbe pa še za palec večjega (20,3 centimetra). Tega in kup drugih kosov opreme, ki je v tem segmentu ne srečamo prav pogosto, ima testni avtomobil, saj gre za primerek s samega vrha ponudbe. Oznaka premiere med drugim vključuje barvno projekcijo najpomembnejših podatkov na vetrobransko steklo, poleg bogatega varnostnega paketa safety sense 2, ki vključuje prepoznavanje prometnih znakov, sistem sledenja voznega pasu, sistem za preprečevanje trka in prilagodljiv radarski tempomat, pa je le v tej različici na voljo še sistem zaznavanja vozil v mrtvem kotu.

Kompaktnost, oblika, pogonski sklop in bogat nabor serijske ter dodatne opreme so dejavniki, s katerimi Toyota z vrvohodsko natančnostjo in drznostjo poskuša nagovarjati sodobnega mestnega avtomobilista. Čeprav ni ravno najnižja, je glede na vsestranske zmogljivosti hibridnega pogona in preostalo vsebino, ki jo ponuja model s samega vrha ponudbe, tudi cena dobrih 23 tisočakov sprejemljiva (osnovnega hibrida domov odpeljete že za 16.650 evrov). Konec koncev gre za uspešno združevanje največjih prednosti električnega in klasičnega avtomobila, ki od uporabnika ne terja prav nobenega prilagajanja, česar za električne avtomobile (še) ne moremo trditi.
 

videz, pogonski sklop, oprema

hrup trivaljnika, položaj ročice za odpiranje sprednjih vrat

brez napak