TEST IN OCENA: Volkswagen caddy 2.0 TDI DSG life

Rdeča nit novinarskega materiala novega potniškega caddyja so bili razni koraki, ki so v osnovi dostavno vozilo kar se da približali limuzinskim modelom. Pa jim je to zares uspelo?

Pojdimo po vrsti, od zunaj proti notranjosti. Mimo velike škatlaste karoserije enostavno ne moremo, pa naj jo oblikovalci še tako spretno okrasijo s sodobno masko z lučmi LED v slogu atraktivnejših modelov znamke ali s kar 18-palčnimi dvobarvnimi platišči. Modelu z vrha ponudbe, kakršnega smo testirali, sta pri vpadljivosti pomagali že črna barva karoserije in dodatno zatemnjena stranska in zadnja stekla.

Veliko lažje vas v limuzinsko voljo spravi notranjost, kjer je lažje vleči vzporednice z novim golfom. Izbrani materiali so trpežni, a prijetnejši, oblikovanje pa je sodobno, še posebej armaturne plošče. Ta se kiti z izdatno digitalizacijo, ki smo jo z zadržkom sprejeli že pri ostalih modelih koncerna, in tudi tu nas ni stoodstotno prepričala. Z odpravljanjem gumbov za nekatere bližnjice so pretiravali, zato je treba praktično vse storiti z lepo odzivnim, velikim in preglednim osrednjim zaslonom. Ta meri kar 25,4 centimetra in se za srednjo stopnjo opreme life nahaja na seznamu doplačil, tako kot aktivni informacijski zaslon. Ni kaj, caddy je zelo napredoval, tudi pri naboru aktivne varnostne opreme, ki je v veliki meri zelo podobna tisti v bolj civilnih modelih znamke. Mnogo je vgrajenega že serijsko (denimo front assist z zaviranjem v sili, lane assist in tempomat), marsikaj je treba doplačati.

Caddy se je v marsičem zelo približal golfu, a je v resnici težko pozabiti, da vozite avtomobil, ki je lahko čistokrvni dostavnik.


Če gledamo osnovno funkcijo takšnega avtomobila, so opisani elektronski pripomočki le majhen del zgodbe, saj je tisto, kar kupce vedno znova vleče k takšnim avtomobilom. Glavni sta, seveda, prostornost in prilagodljivost. Vse redkejši prizor, a za družine neprecenljiva so drsna vrata, pri katerih so Nemci tokrat močno izboljšali upravljanje. Lažje je predvsem odpiranje, saj zadošča lahen stisk kljuke, in ne več silovit poteg. Noč in dan, v primerjavi s kakšnim tekmecem, a če je tudi to preveč, seznam doplačil ponuja električno pomoč. Široka in parkiriščem prijazna odprtina odpira pogled na tri ločene sedeže, kjer se lahko tudi ob uporabi otroških sedežev peljejo tri osebe. Prostora je ogromno, tako nad glavami kot za kolena, prav tako odlagalnih mest. Že v predal v vratih gre ogromno krame, potem so tu še žepi na hrbtni strani sprednjih sedežev in mizici. Za dobro počutje v kabini testnega avtomobila je poskrbelo veliko panoramsko okno na strehi, ki sicer nima roloja za zastrtje, a je tako dobro zatemnjeno, da sončna vročina v kabino skorajda ne prodira.

Kar zadeva prostornost prtljažnika, gre tja veliko oziroma ogromno družinske navlake. V osnovi meri 1.213 litrov, podiranje zadnjih sedežev zagotovi več kot dva kubika in pol prostora, ki v dolžino meri le malenkost manj kot dva metra.

Pri pogonih tovrstnih vozil jasno še vedno prednjačijo turbodizli, zato ni čudno, da pri caddyju dvolitrski stroj z 90 kW (122 KM) predstavlja vrh ponudbe. Zmogljiv stroj je sicer nekoliko šibkejši kot v drugih modelih, a je za potrebe caddyja odlična izbira, zlasti če deluje v paru s 7-stopenjskim dvosklopčnim menjalnikom. Ta zagotavlja dodatno stopnjo udobja, ki ga vseeno ne moremo primerjati s tistim v golfu, saj je podvozje (prilagojeno večji nosilnosti) nekoliko premehko, vdor hrupa v kabino pa močnejši. Kljub temu je takšen caddy daleč najbolj civilen v svoji zgodovini in, kar je pomembnejše, zaradi tega ni izgubil prav nič prvin, ki jih je od nekdaj obvladal. Opazno drugačna je le cena, ki se je v skladu z bogatejšimi dobrotami pomaknila precej navzgor. Za manj kot 22.600 evrov ga sploh ni v ponudbi, takšen, kot ga lahko občudujete na fotografijah, pa po ceniku stane več kot 38 tisočakov.
 

videz, prostorna notranjost, praktičnost in oprema

prodiranje hrupa v kabino, cena

brez napak