Serijsko kaznovanje voznikov brez vinjete: Zaradi nepozornosti za več tisoč evrov kazni

Pred časom smo v pogovoru s šefom DARS-ovih nadzornikov (klik za članek) podrobno opisali sistem nadzora nad uporabo elektronskih vinjet. Od njihove uvedbe nadzorniki lovijo voznike, ki niso plačali cestnine, s stacionarnimi kamerami in mobilno opremo. Tako ujamejo čisto vsakega, ki se brez vinjete pripelje mimo. Enkrat, dvakrat, desetkrat … Zakon je jasen. Kdor želi uporabljati cestninsko cesto, mora plačati cestnino, torej kupiti vinjeto, preden nanjo zapelje.

Toda novi sistem plačevanja cestnine lahko dobroverne uporabnike, ki zmotno mislijo, da avtomobil, ki ga uporabljajo, ima vinjeto, zelo hitro pripelje v neljubi položaj. Odkar ni več fizičnih vinjet v obliki nalepk, je preverjanje prisotnosti vinjete namreč precej bolj zapleteno. Na DARS-u v zvezi s tem pojasnjujejo, da ob nakupu elektronske vinjete uporabnik prejme račun in potrdilo, na katerem so razvidni podatki o registrski označbi, državi registracije, cestninskem razredu in datumu veljavnosti. Če potrdila o plačilu vinjete ni, uporabnik avtomobila nima uradne možnosti, da bi to preveril. Pred novim letom je bil na spletni strani DARS-a na voljo pripomoček, s katerim je lahko vsakdo zgolj z vpisom registrske oznake katerega koli vozila preveril, ali ima to vozilo veljavno vinjeto in koliko časa je veljavna. Takšno rešitev je informacijski pooblaščenec prepovedal. V zvezi s tem iz pisarne informacijskega pooblaščenca pojasnjujejo: »Če je lastnik ali uporabnik vozila posameznik, je registrska oznaka vozila nedvomno osebni podatek, posledično je osebni podatek tudi, ali ima vozilo s to registrsko oznako veljavno e-vinjeto. Spletna rešitev, ki je omogočala »preverjanje veljavnosti e-vinjet« na spletni strani DARS-a, je v bistvu omogočala javni dostop do teh podatkov. Ker noben zakon v Sloveniji ne predvideva javne objave teh podatkov, je informacijski pooblaščenec takšni rešitvi nasprotoval. V skladu s slovensko ustavo sme namreč obdelavo osebnih podatkov določiti le zakon ali hierarhično višji pravni akt. Ureditev, ki je omogočala preverjanje veljavnosti e-vinjet, je določal tedaj veljavni Splošni akt o cestninjenju, ki nima narave zakona, temveč podzakonskega akta. Rešitev preverjanja veljavnosti e-vinjet, kot je bila vzpostavljena, je bila torej po mnenju informacijskega pooblaščenca neustavna – podobno je potrdilo tudi Ustavno sodišče RS v zvezi s preverjanjem pogojev PCT, ko je obdelavo določal vladni odlok«.

Tako uporabniku za to, da bi preveril, ali vozilo ima vinjeto, ostane le ena možnost, in sicer s postopkom za nakup vinjete na prodajnem mestu ali v spletni trgovini. V obeh primerih bo sistem med postopkom nakupa prodajalcu ali samemu uporabniku pokazal, da vinjeta za vozilo z vpisano registrsko označbo že obstaja.

KAJ PA PRAVNE OSEBE?

Še več možnosti za napake in posledično potencialne težave za uporabnike se kaže pri vozilih, ki so v lasti pravnih oseb in jih uporabljajo različni posamezniki. Na vprašanje, ali bi lahko za vozila, ki so v lasti pravnih oseb, obstajal pripomoček za preverjanje prisotnosti e-vinjet, informacijski pooblaščenec odgovarja: »Vozila, ki so last pravnih oseb, ne uživajo pravne varnosti z naslova varstva osebnih podatkov, zato se posledično na IP glede tega formalno ne moremo opredeljevati, primerno pa bi bilo, da pravne osebe s strani oseb, ki so zadolžene za upravljanje voznega parka, ustrezno seznanijo svoje uporabnike vozil o obstoju e-vinjet in roku njihove veljavnosti ter da, seveda, skrbijo za ustrezno opremljenost vozil z e-vinjetami.«

Na DARS-u glede pripomočka za preverjanje prisotnosti e-vinjet v lasti pravnih oseb menijo: »Težava, ki bi se lahko pojavila, je, kako bi DARS "tehnično" ločeval vozila glede na lastništvo oziroma glede na uporabnika (torej vozila v lasti fizičnih oseb in vozila v lasti pravnih oseb), prav tako DARS, na primer, ne more ugotavljati, ali so vozila pravnih oseb dodeljena določenemu posamezniku, na primer članom uprave v podjetju ali direktorjem področij.« Zato menijo, da je treba z novelo področnega zakona o cestninjenju urediti možnost uporabe tovrstnega pripomočka za vse, ne le za vozila v lasti pravnih oseb.

A KER PRIPOMOČKA NI ...

Toda trenutno takšnega pripomočka ni in napake se dogajajo. Tako je bila uporabniku, ki je vozil avtomobil v lasti podjetja, zaradi napake upravljavca voznega parka tega podjetja, ki je pozabil kupiti vinjeto, izrečena globa v višini 300 evrov. Obenem mu je cestninski nadzornik povedal, da je bilo s tem avtomobilom storjenih še sedem istovrstnih prekrškov, kar pomeni, da bo seštevek glob znašal 2.400 evrov. V takšnih primerih je ključno, koliko časa traja postopek od trenutka, ko kamere DARS-a zaznajo prekršek, do njegove obravnave, saj lahko dobroverni uporabnik v tem času prekršek ponavlja. Zakon o cestninjenju določa, da se lahko slikovno gradivo hrani 20 dni.

KAKO STVARI POTEKAJO V PRAKSI?

Zanimalo nas je, koliko dni dejansko poteče od zaznave prekrška do uvedbe postopka. V zvezi s tem na DARS-u odgovarjajo: »Pri nadzoru na daljavo se plačilni nalog kršitelju pošlje v okviru zakonsko določenega roka. Čas, v katerem se plačilni nalog pošlje, je odvisen od tega, koliko je zaznanih cestninskih prekrškov v določenem obdobju in koliko cestninskih nadzornikov imamo na voljo. Sicer pa je treba upoštevati še čas, ki ga ima kršitelj, da prevzame obvestilo oziroma plačilni nalog, na kar v družbi DARS nimamo vpliva, saj se pošiljke vročajo v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)«.

Na vprašanje, ali na DARS-u glede na veliko število zaznanih prekrškov razmišljajo o načinu, ki bi pospešil postopke, odgovarjajo, da so postopki optimizirani v okviru zahtev, ki jim jih predpisuje zakonodaja, a se obenem strinjajo, da bi bilo z večjim številom zaposlenih mogoče poostriti nadzor in pospešiti izdajanje plačilnih nalogov po pošti.