Trajnostni materiali
Konoplja v avtomobilih
Konoplja sodi med zanimive zelene priložnosti tudi v avtoindustriji. Vse več proizvajalcev vlaga v bolj trajnostne biomateriale, ki niso odvisni od nafte.
Torek, 31. december 2024
Človek jo od nekdaj uporablja za olja, vrvi, oblačila, kmalu pa bo prisotna tudi v avtomobilih. V okviru zelenega prehoda na konopljo stavi vse več avtomobilskih proizvajalcev. Henry Ford je že davnega leta 1941 izdelal avtomobil s karoserijo iz bioplastike, ki je vsebovala konopljo in je bila 10-krat vzdržljivejša od jekla (zgoraj desno). S tem se je želel znebiti naftnih derivatov, a razvoj se ni nadaljeval. Toda danes je zgodba drugačna. Proizvajalci so prisiljeni iskati bolj trajnostne
materiale z manjšim energijskim vplivom ter manjšim vplivom na okolje, za izdelavo katerih se ne uporablja snovi živalskega izvora ali fosilnih goriv. In tako iz klobuka pogleda rastlina, o kateri je vedno veliko govora.
Človek konopljo od nekdaj uporablja v zelo različne namene, zdaj jo je pograbila tudi avtomobilska industrija.
Samo v Evropi je pridelava konoplje zrasla s 97.000 ton iz leta 2015 na 179.000 ton iz leta 2022 (+ 84 %). Na tem področju s kar 60 odstotki evropske predelave prevladuje Francija, sledi pa ji Nemčija (17 %), kjer poteka večina raziskav in razvoja za avtomobilsko industrijo. Volkswagen v sodelovanju z zagonskim podjetjem Revoltech razvija material lovr, ki ima lastnosti usnja, a je veganski, brez nafte, mogoče ga je reciklirati, izdelan pa je s konopljinimi vlakni. Gre za stranski proizvod
kmetijskih odpadkov, proizvajati pa ga je mogoče v obstoječih industrijskih obratih. BMW je konopljo že vključil v notranje obloge modela i3, danes pa jo vključuje v določene karoserijske dele modela M4 GT4 (spodaj), skupaj s Porschejem in Volvom pa obenem vlaga v zagonsko podjetje Bcomp, ki razvija biomateriale. V isti smeri delujejo tudi pri Audiju in Mercedesu.
Proizvajalci si želijo materialov, ki poleg tega da so lahki, trpežni in trajnostni (en hektar konoplje, stare pet mesecev, izniči 15 ton CO2), privlačijo tudi vse večjo skupino veganskih kupcev. Toda treba je tudi pogledati resnici v obraz in v denarnico. Vključevanje konoplje v masovno proizvodnjo še vedno predstavlja določene tehnične izzive. Stroški so visoki, prav tako pa še ni jasno, kolikšna je življenjska doba tako proizvedenih delov. Zato gre trenutno bolj za stavo kot za obljubo, seveda v upanju na ugoden razplet.
