Kako deluje izklop valjev za prihranek pri gorivu?

Avtomobilski motorji med vožnjo redko potrebujejo kaj več kot dvajset do štirideset odstotkov celotne moči, ki jo ponuja motor. Zato so inženirji že pred časom prišli na idejo, da bi občasno izklopili vsak drugi valj. Delo še vedno lahko opravljajo ostali valji, medtem ko je poraba goriva lahko občutno manjša.

Vseeno izklop valjev ni tako preprosta stvar, kot bi si mislili. Ni dovolj le ugasniti vbrizgavanje goriva in vžig, saj bi »ugasnjeni« valji sicer prenehali zagotavljati delovni takt, medtem ko bi energijo trošili, na primer, med stiskanjem zmesi v drugem taktu. Torej so ukrepi v razdelilnem sistemu nujni, pa tudi v tem primeru ni mogoče računati na kar 50-odstotni prihranek. Realno tovrstni motorji lahko porabijo od sedem do 15 odstotkov manj goriva, kar ni malo. Tudi če se izgube pri kompresijskem taktu izničijo, ostajajo izgube zaradi trenja v valjih. Ti se izklopijo med manjšimi obremenitvami, ko je efektivni vrtilni moment nekje med 25 in 75 Nm, pri hitrostih vrtenja motorja med 1400 in 4000 vrtljaji na minuto.

Ko voznik na hitro pritisne na plin, se v hipu vklopijo vsi valji. V povprečju prihranek znaša približno štiri decilitre na 100 kilometrov, ob upoštevanju sistema start/stop pa prihranek znaša približno 0,6 litra. V mestu, kar je večini najbolj pomembno, se lahko na 100 kilometrov prihrani kar cel liter goriva.

Namesto enodelne odmične gredi je vgrajena večdelna, z nazobčano osnovo in aksialno pomično lupino, na kateri so odmikala z dvema različnima profiloma. To pomeni, da se lahko menjata profil, ki ventile odpira in zapira, ter profil, ki jih pusti pri miru.

Izklop valjev med delovanjem motorja se brez težav ujema z uporabo prisilnega polnjenja, neposrednega vbrizga goriva in sistemom start/stop, ob tem pa poraba brez težav pade pod pet litrov. Prvi koncept sodobnega izklopa valjev so testirali že v času druge svetovne vojne, premiero v avtomobilskem svetu pa je tehnologija doživela leta 1978 na avtomobilskem salonu v Ženevi. Predstavil jo je Daimler-Benz in jo namenil predvsem večjim motorjem z osmimi ali dvanajstimi valji, a je ni takoj uporabil. Tako je v zgodovino zapisan Cadillac, ki je sistem kot prvi uporabil tudi v serijskem vozilu.

ACT VW:

Tehnologija izklopa valjev, ki bencinarjem omogoča, da se pri porabi približajo dizlom, je po uvedbi pri Volkswagnovem 1,4-litrskem TSI zdaj na voljo v popolnoma novem 1,5-litrskem stroju, ki zmore 110 kW (150 KM). Leta 2013 je lahko dva valja pri Volkswagnu kot prvi izklopil motor v VW polu. Sistem so poimenovali ZAS (Zylinderabschaltung) oziroma ACT (Active Cylinder Technology).

Mercedes:

Tehnologija je leta 1998 zaživela pri Mercedesovem modelu S500 s petlitrskim motorjem V8, ki je zmogel 225 kW (306 KM), in pri S600 s 5,8-litrskim V12 in 270 kW (367 KM). Kasneje je prišel na vrsto razred CL, kjer je prihranek pri porabi goriva znašal kar 15 odstotkov. Nemški strokovnjaki so tehnologijo prilagodili tudi za 5,7-litrski Hemi V8 motor z 247 kW (338 KM), lani pa je bila vgrajena v motor chevroleta camara SS.

Štirivaljniki:

Čeprav izklop valjev poznamo že več kot tri desetletja, je bila zelo dolgo rezervirana le za velike V8 in V12 motorje. Inženirji iz Wolfsburga pa so tehnologijo prvič uporabili v 4-valjnem motorju, čeprav je Alfa Romeo v začetku 80. let eksperimentirala s 4-valjnikom v alfetti. Po 991 primerkih so proizvodnjo prekinili.