Kompromis, kaj je že to?

Kompromis je beseda, ki jo v svetu elektromobilnosti dostikrat slišimo. Praviloma se pojavlja v kontekstu razmerja med dosegom z enim polnjenjem, časom polnjenja baterij in s tem povezano vsakdanjo uporabnostjo, na koncu pa še pri ceni. No, pri BMW-ju so s priključno-hibridno različico najnovejšega X5 našli recept, pri katerem je treba kompromise iskati podnevi z lučjo.

O dovršenosti avtomobila z oznako X5 tokrat ne bomo posebej izgubljali besed, saj smo to dodobra obdelali že v testih dveh izjemnih turbodizelskih različic. Tokrat se bomo osredotočili predvsem na posebnosti izvedbe xDrive45e, pri kateri črka e označuje elektrifikacijo. Za pogon torej skrbita elektromotor s 83 kW (113 KM), ki je identičen tistemu v modelih 530e in 330e, a je namesto s štirivaljnikom povezan s trilitrskim bencinskim šestvaljnikom. Ta zmore 210 kW (286 KM), medtem ko skupna (sistemska) moč znaša izjemnih 290 kW (396 KM). To pomeni, da takšen »zeleni« X5 do stotice pospeši v le 5,6 sekunde. In to pri slabih dveh tonah in pol! Precejšen del dodatne mase (250 kilogramov več kot xDrive30d) prispeva električni del pogonskega sklopa, predvsem baterije, ki imajo kapaciteto 24 kilovatnih ur (neto 20,9 kWh). To je več kot renault ZOE prve generacije in dobra polovica baterije aktualnega BMW i3. Dovolj, da z enim polnjenjem le na elektriko prevozi med 67 in 87 kilometri (po ciklu WLTP). Nam jih je v praksi uspelo prevoziti 70, kar je uporabo bencinskega motorja omejilo le na daljše poti. Električni način namreč dovoljuje vožnjo do 135 kilometrov na uro, celo v samodejnem hibridnem načinu se ob dovolj polni bateriji bencinski motor vklopi šele pri 110 km/h oziroma nižje pri odločnem pospeševanju.

Kapaciteta baterij je s 24 kWh le pol manjša od tiste pri popolnoma električnem malemu i3, zato je doseg z enim polnjenjem tako impresiven. 


Načrtovanje najbolj učinkovite izbire pogonskih možnosti lahko prepustimo avtomobilu, ki to počne v izbranem načinu adaptive ob uporabi navigacijskega sistema. Voznik lahko izbere tudi popolnoma električni, športni (oba motorja vedno delujete) ali način za ohranjanje stopnje napolnjenosti baterij. Zadnji je priročen za del poti, ki pelje skozi mestno središče oziroma naselje. V ta namen lahko vozilu ukažemo program polnjenja med vožnjo, ki za to poleg regeneracije energije pri zaviranju uporabi kar bencinski motor. Takrat je poraba toliko večja in niti približno blizu uradni številki 1,2 litra na 100 kilometrov (poleg 23,3 kWh na 100 kilometrov). Kombinacija naše vožnje med testom je v povprečju zahtevala 8,7 litra bencina, brez pomoči elektrike pa približno 12 litrov. Ne glede na kombinacijo pogona so to odlične vrednosti, ki jih takšnemu orjaku pred preizkusom ne bi pripisali. Popolnoma izpraznjene baterije se ob polnilni moči 3,7 kW do vrha napolnijo v slabih sedmih urah.

Pod črto ima po našem mnenju takšen X5 zares le dve napaki, če jima lahko tako rečemo. Prva je kompromis v pravem pomenu besede, saj velik baterijski paket zahteva davek pri prostornini prtljažnika. Namesto 645 ta pogoltne le 500 litrov prtljage, kar nekaterim ne pomeni nič, družini na dopustu pa zelo veliko. 

Druga zamera je tista tipična, ki jo lahko očitamo skoraj vsakemu prestižnemu avtomobilu. Testni avtomobil namreč stane več kot 121 tisočakov, brez dodatne opreme pa 85.700 evrov, kar je tudi veliko. A tu spet velja stvari postaviti v pravi kontekst, saj je priključno-hibridna različica le za 200 evrov dražja od primerljivo zmogljivega turbodizelskega xDrive40d in štiri tisočake dražja od bencinskega xDrive40i. 
 

električni doseg, zmogljivosti, vozne lastnosti

cena dodatne opreme, velikost prtljažnika

brez napak