Clio, pazi se!

Dacia očitno noče biti več znamka iz ozadja, ampak želi imeti tudi znotraj svojega koncerna pomembno vlogo. To si je z izjemnim, za številne nepričakovanim uspehom zagotovo zaslužila, nagrada pa je dostop do nekaterih najnovejših tehnologij, ki jih premore njen lastnik Renault. Električna ekologija bo pripadla novim projektom, denimo kwidu, a tudi ustaljeni modeli zahtevajo najnovejše. Sandero je tako narejen na enaki platformi kot nova clio in captur ter ponuja veliko podobne sodobne vsebine.

Nekoč smo se za clia spraševali »Kaj sploh še ostane velikim?«, danes enako vprašanje lahko zastavimo za novega sandera. Že na prvi pogled je skorajda šokantno, kako velik napredek je naredila Dacia v zadnjem desetletju. Nova generacija se ponaša s sodobno obliko in detajli, ki jih videvamo na veliko bolj prestižnih znamkah, denimo svetlobni podpis žarometov (malo Lamborghini, malo Volvo …). Oblikovalci tokrat očitno niso imeli zvezanih rok, ampak so si dali malce več duška, linije so nizke, široke in moderne. Pa ne le pri oblikovanju, ampak tudi pri funkcionalnosti, kar je omogočila prej omenjena platforma CMF-B.

Litrski trivaljnik s 67 kW in značilnim brnenjem nudi solidne zmogljivosti in varčnost, a le ob zelo zmerni vožnji.


Dodatni milimetri pri zunanjosti in v medosju so v notranjosti zagotovili boljši prostorski izkoristek in več udobja, predvsem pa sodobnejšo zasnovo kabine. Denimo stikala za pomik stekel so bila doslej vedno na sredinski konzoli armaturne plošče, zdaj so jih le posadili na vrata. V celoti bi ergonomiji težko kaj očitali, saj je uporabljena prava mešanca sodobnega in tradicionalnega. Relativno bogato opremljen testni avtomobil (paket comfort) ima na vrhu armature 20,3-centimetrski barvni zaslon na dotik, ob njem je nekaj nujnih bližnjic. Spodaj je komandni center samodejne klimatske naprave (doplačilo 200 evrov) z atraktivnimi vrtljivimi gumbi in digitalnim zapisom v njih. Neposreden dostop do veliko priročnih funkcij sicer omogočajo gumbi na volanskem obroču in Renaultov stebriček za upravljanje z radiem. Lep dodatek v okolju, kjer sicer prevladuje trda plastika, je okrasni trak iz tkanine na armaturi in notranji strani vrat. Sprednji sedeži so udobni in nudijo soliden bočni oprijem, zadnja klop nagradi predvsem s prostorom za kolena, kjer odrasel potnik brez težav zdrži celo daljšo pot. Prostorsko je najbolj napredoval prtljažnik, ki se je s prejšnjih 320 litrov povečal na zajetnih 410. Trdega dvojnega dna tukaj ni, zato se ob podrtih sedežih naredi precejšnja stopnica, nakladalni rob bi lahko bil malenkost nižji. Dobra plat so kar štiri kljukice ob straneh, kamor lahko obesite nakupovalne vrečke.

Osnovni sandero stane manj kot devet tisočakov, bogato opremljeno različico z vrha ponudbe pa dobite za manj kot 14.000 evrov.


Pritrditev prtljage je v novem sanderu dobra ideja, saj je z nekoliko tršim podvozjem in natančnejšim volanskim mehanizmom postal sposoben spodbujanja bolj dinamične vožnje. Precej preprost, a slikovit prikaz napredka na tem področju je vožnja čez ležečega policaja. Z dacio si, kot bi prečkal oblak, oviro še pred kratkim premagal tudi pri hitrosti 50 km/h, z novincem pa celo pri pol manjši hitrosti v kabini dobro veš, kaj se je dogajalo pod kolesi. Napredek je očiten, novi sandero zna nagraditi tudi v ovinkih. Verjetno omejitev prej pride na račun zadržane motorizacije, ki vrh s kombinirano plinsko različico doseže pri 100 »konjih«. Mi smo preizkusili močnejšo različico bencinskega litrskega trivaljnika, ki ob podpori prisilnega polnjenja zmore 67 kilovatov (90 KM) moči. Na srečo ima možnost sodelovanja s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, da voznik lahko iz njega izcimi maksimum. Ob zmerni vožnji pomanjkljivosti nima, je pa zvok trivaljnika moteč ob priganjanju, v zimskem hladu je ob zagonu za manjšo nevšečnost poskrbel s cukanjem, a le kratek čas. Še beseda o porabi goriva … Ta je zmerna, med petimi in šestimi litri, a le, če je zmeren tudi voznik. Mi smo ga občasno priganjali, zato se je povprečje ustalilo okoli sedmih litrov.

Na koncu še o ceni, ki je od nekdaj glavni adut vozil te znamke. Testni avtomobil po ceniku stane skoraj 14 tisočakov. Veliko? Ni malo, a za tako temeljito opremljen primerek s kamero za vzvratno vožnjo, navigacijskim sistemom, prostoročno kartico, parkirnimi senzorji in samodejno klimatsko napravo bi pri tekmecih, tudi za bratranca clia, zagotovo odšteli vsaj dva do tri tisočake več.
 

cena, videz, ergonomija, materiali

cukanje hladnega motorja

brez napak