Tipogeneza

Model, ki je oživil ime slovenskim voznikom dobro poznanega modela iz devetdesetih, se je vrnil leta 2015. Kot nadomestek za modela bravo in linea je bila njegova usoda jasna. Najprej je prišla štirivratna limuzina, nato še kombilimuzina in karavan, ki sta bila takoj bližja našemu okusu. Prednost obeh, ki drži še danes, je bilo odlično razmerje med ceno in prostornostjo.

Naj bo avtomobil poceni ali ne, Italijani si ne morejo pomagati in narediti oblikovalski polizdelek. To še posebej velja za tipa po prenovi, ki je dobil ostrejši sprednji del s sodobnim svetlobnim podpisom in novim logotipom – z velikimi črkami zapisano ime znamke. Še nekoliko bolj izstopa različica cross, ki je ubrala poznan recept povišanja oddaljenosti od tal, plastičnih zaščitnih obrob in drugih detajlov, ki spominjajo na športne terence. Žal testni avtomobil ni nosil vpadljive oranžne obleke, ampak so pri zastopniku izbrali bolj zadržano temno modro barvo, zato ves nastopaški potencial ni prišel tako do izraza, kot bi lahko.

Eden glavnih adutov tudi po prenovi ostaja nadpovprečna prostornost, še posebej v prtljažnem prostoru, ki v osnovi meri kar 440 litrov. Po drugi strani je tu opazen že prvi znak, da gre za avtomobil, ki je namenjen cenovno bolj občutljivim kupcem. Prostor je obdan s preprosto oblogo, brez priročnih predalčkov, denimo v prostoru nad kolesi, brez dvižnega trdega dvojnega dna in še česa. Podobno lahko trdimo za radodarno odmerjen potniški del, vsaj kar zadeva izbiro materialov, ki so staromodno plastični, čeprav lično oblikovani. Pravi skok v sedanjost je sodobna elektronika, ki jo tipo po novem ponuja. Klasične merilnike je nadomestil 17,8-centimetrski zaslon, nov je tudi 26-centimetrski osrednji zaslon na dotik za multimedijsko napravo z vmesnikom Uconnect5, ki med drugim zagotavlja povezljivost s sistemoma Android Auto in Apple CarPlay. Tega je treba doplačati pri vseh različicah in stane 790 evrov, a ga testni avtomobil ni imel, temveč smo se morali zadovoljiti s skromnejšim starejšim 17,8-centimetrskim zaslonom na dotik. Različici cross po drugi strani že serijsko pripadajo aktivni varnostni sistemi, kot sta radarski tempomat in sistem zaviranja v sili, pa tudi priročna kamera za vzvratno vožnjo in še veliko drugega.

Pot je začel kot pravi nizkocenovnik, a s posodobitvami in novo različico cross to dejstvo vse bolj bledi.


Eden izmed najbolj očitnih znakov, da tipo skuša prepričati predvsem tiste kupce, ki za avtomobil nočejo odšteti prevelikega zneska, je pogled na motorno paleto, saj sta v ponudbi le dva – en bencinar in en turbodizel. Vrh ponudbe je zmogljiv dizel s 130 »konji«, vstopna postaja je dva tisočaka cenejši bencinar z litrom prostornine, tremi valji in prisilnim polnjenjem. Zmore okroglih 100 »konjev« in je povezan s petstopenjskim ročnim menjalnikom, zato si verjetno lahko že sami predstavljate, da kaj več kot spodobnega premikanja od njega ne gre pričakovati. Podoben je bil vstopni 1,4-litrski atmosferski motor pred prenovo, primeren za nezahtevne voznike, za ostale pa podhranjen in zaradi potrebe po priganjanju precej potraten. Pri nas se je zadovoljil s povprečjem nad osmimi litri, kar je dovolj, da bi bilo smiselno izbrati dizla, saj bi se vložek razmeroma hitro povrnil. Pa še bolj zmogljiv je in prestavo več ima. Po drugi strani dizla ni v posebni različici opening edition, ki prvim kupcem tipa ponuja nekoliko bogatejšo opremo po ugodnejši ceni. Stane 20.990 evrov, kar je 700 manj kot izvedba cross po rednem ceniku, za tisočaka pa ceno zniža še nakup s financiranjem.

Aktualni tipo se verjetno nikoli ne bo znebil oznake nizkocenovnika, čeprav si to s časom vedno manj zasluži. Po prenovi namreč na veliko področjih ponuja ogromno tistega, kar za precej več denarja zahtevajo »uglednejši« tekmeci. To še posebej velja za po opremi večinoma enakovredno izvedbo brez pripisa cross, ki stane še dva tisočaka manj!
 

prostornost, cena, videz

pogonski sklop, velikost zaslona

brez napak