Demonski angel

Gre za zadnjo različico delte, ki navzgor zaokrožuje ponudbo tega modela. Tudi ta ima, kot vse ostale, prisilno polnjen agregat. Vendar so šli tokrat inženirji še dlje in iz 1,75 litra delovne prostornine iztisnili moč 147 kilovatov oziroma okroglih 200 'konjev', kar pomeni, da znaša specifična moč kar 115 'konjev' na liter. Če bi to brali pred desetimi ali petnajstimi leti, bi najprej pomislili na ogromno turbo-luknjo, ki jo mora takšen motor imeti. Popolnoma mrtev pri nizkih vrtljajih, nato pa pri številki 3.000 eksplozija moči in težave z držanjem volana, ki bi rad kar pobegnil v svojo smer. Pa ni tako!

Z optimizacijo pretoka zraka skozi valje so dosegli, da se turbina aktivira hitreje, s tem je navor na voljo pri občutno nižjih vrtljajih, motor pa je zelo odziven. V tehničnih podatkih piše, da je največji navor na voljo že pri 1.400 vrtljajih na minuto, kar je izjemno, k sreči pa tudi praksa potrjuje, da motor lepo vleče že malo nad prostim tekom in lepo zvezno pospešuje do rdečega polja. Ob močnem pospeševanju se kar lepo sliši hlastanje turbine za zrakom, hkrati pa se motor oglaša s precej športnim zvokom, ki je dovolj zadušen, da se lepo poda naravi takšne lancie.

Pomembno je, da so tudi zmogljivosti dobre. Sicer vsaj po občutku delta ni tako hitra kot obljubljajo v tovarni in zdi se, da ima kar nekaj 'konjev' manj, za kar je verjetno kriv samodejni menjalnik. Pri tem razočara le naslednje: če je v popolnoma samodejnem programu D, z zavolanskima ročicama ne morete prestavljati tako, kot je to v navadi pri konkurenci, ko lahko vseeno izberete višjo ali nižjo prestavo, če vam tako ustreza, potem pa menjalnik po kakšni sekundi spet sam prestavlja. V delti boste morali ročico vedno premakniti v levo stran, potem pa lahko prestavljate bodisi z njo bodisi z vzvodoma za volanskim obročem. Še bolj moteče pa je morda, da včasih, ko na hitro speljete in seveda močno pohodite plin, menjalnik predolgo vztraja v isti prestavi, kljub temu, da pritisk na stopalko že zdavnaj sprostite. Mimoidoči vas gledajo v stilu, "kaj ta ne zna prestaviti …", vas pa jezi nepotreben hrup motorja.

Tu imajo inženirji še nekaj možnosti za popravni izpit, sicer pa vse skupaj deluje vrhunsko. Za klasični samodejni menjalnik celo neverjetno hitro. Programa sport praktično ne potrebujete, ker že tako menja prestave zelo hitro. Sploh v ročnem načinu, s katerim boste imeli bolj športne vožnje željni vozniki obilico zabave.

Žal pa ima vse našteto tudi svojo ceno. Poleg nabavne, ki nikakor ni nizka, vas bo še bolj prizadela velika poraba bencina. Tovarna sicer obljublja zelo ugodno povprečje 7,8 litra na 100 kilometrov, na testu pa je znašalo kar 11,6 litra, in to ob ne preveč zahtevnih pogojih vožnje, ki pri podobno močnih konkurenčnih avtomobilih navadno pomeni kakšna dva litra manj. Vse moderne rešitve, ki so jih inženirji uporabili v razvoju novega agregata, se tako v praksi niso najbolj izkazale, vsaj v takšni kombinaciji s samodejnim menjalnikom ne. Zanimivo bi bilo poskusiti še z ročnim menjalnikom, če bi bil ta kdaj v prihodnosti na voljo s tem motorjem. Kdor prevozi veliko kilometrov, bo negodoval še nad majhnim dosegom z le 58-litrsko posodo za gorivo, ki bo zadostovala le za okoli 500 kilometrov.

"Lancia še vedno izstopa, kjer koli se pojavi, lepota zunanjega videza pa se zelo lepo prenaša tudi v notranjost."



Toliko bolj, ker ima avtomobil veliko potovalnih lastnosti. Na voljo je namreč zelo veliko prostora v kabini, kar je posledica dolge medosne razdalje in karoserije, ki je celo največja med kombilimuzinami. Zadnja klop je vzdolžno pomična, naslonjalom pa lahko nastavljate naklon. Po drugi strani pa je prtljažnik le zmerno velik in za večje kose prtljage zelo neuporaben, kar je posledica visokega nakladalnega roba. Tu je oblika pobrala precejšen davek. Tako kot pri preglednosti. Nazaj vstran se zaradi zelo širokega C-stebrička vidi preslabo, če si boste želeli privoščiti kaj več, pa vas bo pred vstopom v levi ovinek zmotil masiven in naprej pomaknjen A-stebriček. Avtomobil zelo lepo sledi voznikovim željam, podvozje pa omogoča veliko in je po zaslugi dolgega medosja smerno zelo stabilno. V ovinkih ni čutiti prav nobene živčnosti in vas bo ob vsem skupaj jezil le neroden volanski obroč, ki ima nekako preveč položni prečki, na katerih držite palca, zaradi česar ga ne morete dovolj čvrsto držati. Vzmetenje je precej trdo, ampak ob takšni moči tudi mora biti. Tudi na sprednjih zavornih čeljustih se sveti napis Brembo, ki zagotavlja določeno zaupanje v zavore, čeprav so med parkiranjem in vožnjo nazaj prav neprijetno ječale ter cvilile. Res pa je, da je bil testni avtomobil skoraj povsem nov.

Lepota zunanjega videza se zelo lepo prenaša tudi v notranjost. Krasna osvetlitev tako merilnikov kot armaturne plošče navduši vsakogar, ki sede v kabino. Manj pa vas bosta na dolgih vožnjah navdušila sprednja sedeža, ki sta preveč neergonomsko oblikovana in zdi se, da namesto, da bi telo objela, slednje odrivata stran od sebe. Glede na ceno bi lahko na nekaterih delih pričakovali tudi na otip bolj kakovostno plastiko in boljšo izdelavo. Bogat avdio in informacijski sistem z navigacijsko napravo zahteva zelo dolg čas nalaganja, kar računalničarji dobro poznate že iz operacijskega sistema Windows, ki je v okrnjeni 'avtomobilistični' različici podlaga temu v delti, z nazivom Blue&Me. Velik barvni zaslon bi bil še bolj uporaben, če bi bil občutljiv na dotik, potovalni računalnik, ki je seveda tudi tu le enosmeren, pa k sreči prikazuje več podatkov hkrati na omenjenem zaslonu in je tako bolj uporaben.

Angel v takšni podobi ima torej kar nekaj muhaste narave. Hitro ga vzljubite, vendar vas bo nekaj 'malenkosti' lahko tudi pošteno motilo. Če so vam pomembni videz in dobre zmogljivosti, vas takoj navduši, če vas moti velika poraba, so na voljo tudi šibkejši motorji, če vas vse naštete 'muhe' preveč motijo, pa tako ali tako niste kupec lancie.

 

zmogljivosti motorja, hitrost menjalnika, videz zunanjosti in notranjosti

poraba goriva, nakladalni rob prtljažnika, sprednja sedeža, volanski obroč, vztrajanje menjalnika v nizki prestavi

brez napak