TEST: Mercedes-benz S 400 d 4matic AMG line plus

BMW pravi, da je njihova črka M najmočnejša na svetu, Audi bi lahko svoj Q označil za najbolj vsestransko, pri Mercedesu pa tako ali tako ni nobenega dvoma. Najmočnejša črka v njihovi abecedi je S. Tista, ki že od leta 1972 velja za poosebitev prestiža, elegance in tehnoloških presežkov. Mercedesi več ali manj vsi po vrsti obvladajo udobje, a le eden ga je izpilil do te mere, da je postal merilo za vse druge, ki se lotevajo podobnih podvigov – tudi izven avtomobilskega sveta.

Aktualni razred S je bil pred kratkim temeljito prenovljen, kar sicer navzven ni tako zelo očitno. Postal je nekoliko elegantnejši in na račun treh pokončnih led luči v žarometih malce bolj impozanten. Testni primerek je bil, seveda, odet v črno barvo, ki mu nekako najbolj pristaja. Zlasti če gre za kar 5,25 metra dolgo izvedbo »lang«, pri kateri se zdijo zadnja vrata daljša od nekaterih malih mestnih avtomobilov. Dandanes jih ne obožujejo le predsedniki uprav »bluechip« podjetij, temveč je vzorec kupcev vse bolj raznolik. Zaradi prestiža in razkazovanja svoje uspešnosti si razred S omislijo zvezdniki in novopečeni bogataši, čeprav avtomobil vozijo sami in se na zadnje sedeže nikoli ne usedejo. Kakor koli, če si ga lahko privoščijo, naj ga imajo. Če ga le ne našemijo z neokusnimi 22-palčnimi platišči in podobno bižuterijo. Že dva palca manjša kolesa iz športne kolekcije AMG so testnemu avtomobilu odvzela nekaj elegance, a se po drugi strani slogovno ujemajo z drugimi poudarki, na primer bolj agresivnimi odbijači in pragovi.

Različica s podaljšano medosno razdaljo stane dobre tri tisočake več, kar se pri skupni ceni razreda S, ki v vsakem primeru presega 100.000 evrov, pravzaprav skorajda ne pozna.



Čeprav je impresivna eleganca zunanjosti pomembna, je bilo bistvo razreda S od nekdaj skrito v njegovi notranjosti. V primeru daljše različice najprej na zadnjih sedežih, kjer je prostora dovolj, da potniki iztegnejo noge, pa še prste lahko dajo v »špičko«. Kot bi sedeli v izvrstnem fotelju – ne takšnem iz Ikee, temveč narejenem iz najboljšega usnja, s funkcijo prilagajanja in obveznima gretjem ter hlajenjem. Svojevrstni vrhunec so vzglavniki, ki so mehkejši kot vzglavnik v vaši postelji. Sicer ni kaj prida pomembno, ampak prtljažnik lahko sprejme kar 519 litrov prtljage …

Prenova je prinesla nekaj novosti, ki so skoncentrirane v sprednjem delu kabine. Na novo je oblikovan volanski obroč, medtem ko je par velikanskih 31,2-centimetrskih zaslonov ostal enak. Med novo tehnologijo so inteligentni led žarometi s 84 enotami, ki svoj svetlobni snop prilagajajo trenutnim voznim razmeram in v nezasenčenem režimu sežejo celo 650 metrov daleč. Z njimi je dan tudi ponoči! Nadgrajen aktivni tempomat oziroma sistem distronic vzdržuje razdaljo do spredaj vozečega vozila in ob vklopu smernika samodejno zamenja pas. Preizkušeno in impresivno! Poleg tega prepoznava prometne znake, ovinke, križišča in cestninske postaje ter v kombinaciji s podatki navigacijskega sistema temu primerno samodejno prilagodi hitrost vozila.

Če bi imela Nasa leta 1969 tako dovršeno in zmogljivo tehnologijo, na Luni ne bi le pristali, temveč bi na njej lahko naredili novo kolonijo!


Popolnoma avtonomna vožnja torej zares ni več tako daleč, je pa vprašanje, ali bi si od takšnega avtomobila želeli, da vas vozi, ali bi raje vi vozili njega. Kljub velikosti in zajetni teži je namreč cestni Goljat izjemno lepo vodljiv in ubogljiv avtomobil. V osnovi mehkoben volan pri bolj dinamični vožnji lepo otrdi, avtomobil pa, kljub precejšnjemu nagibanju, pridno ohranja začrtano smer. Na srečo voznika pri tem v sedežu trdno držijo napihljive bočne opore, ki tik pred ovinkom ustvarijo ravno prav nasprotnega upora.

Vse več ljudi sicer napoveduje konec dobe dizelskih motorjev, a si ob takšnem dragulju to težko predstavljamo. Mercedes je malce stisnil zobe in spet uvedel vrstni šestvaljni motor, ki je med leti postal prepoznavni znak BMW-ja. Delovanje trilitrskega stroja s kar 250 kW (340 KM) je gladko kot maslo na sobni temperaturi, ponuja pa rekordno količino navora. Pri le 1.200 vrtljajih je namreč na voljo skoraj neverjetnih 700 Nm, ki se pri testnem avtomobilu razporeja med vsa štiri kolesa. Za prenos skrbi še en izjemen izdelek – devetstopenjski samodejni menjalnik z možnostjo izbire običajnega ali bolj športnega režima, ki se mu prilagodi tudi odzivnost stopalke za plin, volanskega mehanizma in drugih komponent. Intenzivnost spremembe med programi je tisto, v čemer se ta admiralska ladja razlikuje od svojih dveh najbližjih tekmecev. Mercedes namreč ne dovoli, da bi se podvozje spremenilo v zares športno trdo, ampak vselej ostane podrejeno izključno udobju.

V hitrih ovinkih, če se že v velikanski limuzini želite tako vulgarno obnašati, za dodaten oprijem spredaj sedečih poskrbijo zračno napihljive bočne opore, ki se intuitivno sprožijo že pred odpeljanim ovinkom! To je le ena od skorajda neskončno veliko izjemnih tehnoloških dobrot, ki so na voljo v tem avtomobilu. Kakšno masažo želite? Klasično, vroči kamni, aktivacijsko? Parfumček za prijetnejši zrak? Zakaj pa ne. Lahko tudi vozim namesto vas? Seveda, z radarskim tempomatom in kupom tipal, kamer in senzorjev se prenovljeni S že pošteno približa avtonomni vožnji.

Na zgoraj naštete in še na mnogo drugih načinov Mercedes že več kot 45 let postavlja nova merila v najbolj prestižnem limuzinskem razredu (butični izdelki so izvzeti), tekmeci pa vselej komaj lovijo korak, le včasih jim uspe v kateri od kategorij celo prevzeti vodstvo. A nikoli za prav dolgo. Eden od ključnih razlogov za to je dejstvo, da se razred S vedno najprej podreja najvišji možni stopnji udobja, kar je lepo dokazal tudi testni avtomobil. Trditev iz naslova torej še kako drži. S je in za vedno bo najbolj prestižna črka na svetu!

udobje, pogonski sklop

cene nekaterih dodatkov

brez napak