Boljši od originala?

Originalni juke je bil trendovski, nevsakdanji. S svojo nenavadno obliko je hitro razdelil mnenja; pri Nissanu so bili prepričani, da bo osvojil predvsem mlajše kupce, a se je zgodilo ravno nasprotno – po njem so posegali predvsem starejši ljudje, ki so v tem mestnem križancu oziroma v njegovih kompaktnih zunanjih merah in višjem sedenju našli točno to, kar so potrebovali. Zdaj je tu druga generacija, ki je ohranila oboje, sicer izgubila večino oblikovnega šarma predhodnika, a napredovala na drugih področjih.

Novinec je namreč oblikovno manj izrazit, še vedno pa se lahko pohvali z izrazitimi, okroglimi sprednjimi žarometi in ostro zarezanimi dnevnimi lučmi nad njimi (obojna, vključno z zadnjimi lučmi, so v tehnologiji LED) ter malce kupejevsko silhueto. Ta prostorsko dobro poskrbi za voznika in sovoznika, zaradi visokega stropa in radodarnega pomika sprednjih sedežev tudi višje rasli ter dolgonogi ne bodo imeli nikakršnih zadreg. Zadaj je prostora za kolena potnikov dovolj, manj za njihove glave. Prostora je sicer opazno več kot pri predhodniku, je pa res, da se zaradi nizke okenske linije še vedno ni popolnoma znebil občutka utesnjenosti. Prtljažnik je pravilne oblike in s 422 osnovnimi litri uporabno velik, ob zloženih naslonjalih zadnjih sedežev in z dnom v višjem položaju pa dobite skoraj popolnoma ravno površino.

V drugo je sicer ohranil nekaj oblikovnih značilnosti predhodnika, a vseeno izgubil precej šarma.


Velik korak naprej je juke naredil na področju ergonomije, saj je volan zdaj nastavljiv tudi po globini, ne le po višini. Skupaj z ustreznim razmerjem sedeža in stopalk se zato sedi zelo dobro, sedeži nudijo ustrezno oporo. Preglednost naprej in naprej vstran (v križiščih) je zaradi višjega sedenja in razmeroma tankih A-stebričkov dobra, nazaj in čez ramo pa zaradi zajetnih C-stebričkov in majhnega zadnjega okna precej slaba. Je pa tu (od drugega paketa accenta dalje) v pomoč kamera pri vzvratni vožnji, z N-connecta še klasična parkirna tipala. Kakovost je občutno napredovala in po tej plati se lahko primerja z najboljšimi predstavniki svojega razreda. No, premium audi in mini ga vseeno prekašata, medtem ko po drugi strani izrazito plastičen volkswagen opazno zaostaja. Predali za drobnarije ne izstopajo ne v eno ne v drugi smer, poleg dveh držal za pločevinke so tu še dodatno mesto pred prestavno ročico, žepi v vratih in zaprta predala v sredinskem naslonu za roke ter pred sovoznikom. Enako velja za infozabavni sistem z osempalčnim, na dotik občutljivim zaslonom – ostrina grafike in gladkost delovanja sta med povprečnimi, včasih preseneti kakšna nelogičnost v menijih. Povezovanje z mobilnim telefonom je enostavno, zvok med pogovorom soliden, tu sta še Apple Carplay in Android Auto. 

Z dolžino 4,2 metra se postavlja ob bok renaultu capturju, škodi kamiq, volkswagnu T-crossu in podobnim.


Za zdaj je na voljo le z enim motorjem, prisilno polnjenim bencinarjem, in ročnim ali samodejnim menjalnikom. Preizkusili smo ga v kombinaciji z zadnjim, čigar ročica je lahkotna, a ne zgledno natančna. Litrski trivaljnik s 86 kW (117 KM) je malce neodločen le v najnižjih vrtljajih, nad dvema tisočakoma pa dovolj močan in prožen, ob priganjanju tudi primerno suveren za doseganje trimestne vrednosti hitrosti v dobrih desetih sekundah. Ne glede na motorne vrtljaje je zelo dobro zvočno zatesnjen in uglajene narave, pri višjih hitrostih so precej bolj izraziti zvoki iz podvozja in piš vetra. Poraba je, pod črto, zelo varčna. Kakšne pretirane dinamike sicer ne izziva; tudi celotni avtomobil je ne. Volan je precej lahkoten in sterilen, nagibanja v ovinkih je vseeno manj, kot bi sprva morda pričakovali. Glede udobja oziroma blaženja udarcev s ceste je soliden, a ne ravno v vrhu razreda – pod črto, volkswagen in koncernska druščina so bolje uravnoteženi.

Oprema N-connecta glede udobja in komunikacije zajema točno to, kar običajno potrebujete, a premore le osnovno varnost oziroma nima sodobnih varnostnih pripomočkov, kot so nadzor mrtvega kota, sistem za vožnjo po svojem pasu, aktivni tempomat in podobno. Takšen juke stane okroglih 21 tisočakov; tistih dodatnih 660 evrov testnega vozila gre na račun privlačne dvobarvne kombinacije.
 

motor, poraba goriva, kakovostna notranjost

preglednost nazaj, občutek utesnjenosti zadaj

brez napak