Redkejši od F40!

Lahko bi do nezavesti naštevali vse, kar so zanimivega naredili in uporabili snovalci tega avtomobila, a najpomembnejše je dejstvo, da boste med mestnimi malčki z oznako »hot-hatch« težko našli bolj pristen in zabaven približek pravemu dirkanju. Toyota yaris je avtomobil, ki na trg pride zelo redko, morda eden na leto, poznavalci pa o njem govorijo še desetletja. Je neke vrste slavospev Toyotinim udejstvovanjem na najvišjih ravneh dirkanja in primer tistega, kar znajo, če v ospredje postavijo izključno vozniške užitke.

Srce žepnega dirkalnika je 1,8-litrski bencinski motor s kompresorjem, kar mu zagotavlja moč 156 kW (212 KM) in največji navor 249 Nm. Sklopka je nadpovprečno trda, stopalka plina neučakano odzivna, hodi ročnega menjalnika pa kratki in natančni. To ni avtomobil za cijazenje v jutranjih kolonah, ampak si želi prazne ceste, če gre, s čim bolj zaprtimi ovinki. Obračalni krog ima orjaško velik, a je s kratko medosno razdaljo v ostrih zavojih okreten kot kajakaš na divjih vodah.

S takšnim avtomobilom Toyota ne dela profita, kar je bilo za končni izdelek dobro. Inženirji niso bili prisiljeni v ekonomske kompromise in so lahko uporabili najboljše rešitve in komponente.


Da vse skupaj deluje tako uigrano in učinkovito, ima prav gotovo zasluge kup komponent, ki so jih izdelali dirkaški specialisti. Od Sachsa na dirkaških blažilnikih do Torsna na mehanskem diferencialu, da o Lotusovi vlogi pri motorju ne govorimo. V celoto so jih spretno združili in dodelali pri Gazoo Racingu ter naredili nekaj zares posebnega. 

Priznamo, da delati z nekaj let staro zasnovo, ki ima poleg drugih posebnosti tudi pretirano visok položaj sedenja, ni moglo biti lahko, a Toyoti in druščini je uspelo. Veliko pove dejstvo, da se je že v prvem poskusu yaris uvrstil med najboljše v svojem razredu. Pri naši partnerski reviji Quattroruote je kandidaturo potrdil z odličnim časom na stezi Vairano, kjer se je uvrstil med forda fiesto ST in VW pola GTI. Nemca je za seboj pustil za eno celo sekundo!

Močno omejena serija pomeni, da je yaris GRMN lahko pametna zbirateljska naložba.


Z nizkoprofilnimi pnevmatikami, športno trdim podvozjem (brez možnosti nastavitev) in školjkastimi sedeži je jasno, da pravega udobja nismo mogli pričakovati. A je yaris GRMN vseeno presenetil, dokaz za to sta kar dva daljša družinska izleta brez pritoževanja in dodatnih postankov. Če kaj, nas je zmotil dostop do zadnje klopi, saj sprednja sedeža razen odličnega oprijema kaj veliko več ne ponudita. Odmikanje za dostop do zadnje klopi je prava nočna mora, tudi v najbolj ugodnem položaju prostora ni ravno veliko. A koga to pri raskavem in lahko tudi glasnem zvoku iz sredinsko nameščenega izpuha sploh zanima?!

Kdor je že vozil par malih avtomobilov »hot-hatch«, mu je hitro jasno, kako dodelan je tak yaris. Očitno je, da so imeli inženirji visoke cilje in le malo omejitev. To si lahko privoščiš pri avtomobilu, ki je izdelan v le 600 primerkih, medtem ko jih celoten koncern letno na trg pošlje približno deset milijonov. Konec koncev so še legendarnega ferrarija F40 izdelali v enkrat večji nakladi. Bo tudi yaris GRMN čez nekaj desetletij tak zbirateljski dragulj? Morda, zagotovo pa je že danes ravno tako uspešen pri risanju nasmeška na obraz kot nekoč F40. In to za neprimerno manjši kupček denarja.

Leto vrnitve med elito
Toyota ima v svoji zgodovini že kar nekaj velikih dirkaških uspehov, v zadnjih letih, predvsem po umiku iz formule 1, pa so nekako izginili z zemljevida. V želji po ponovnem pridihu vznemirjenja pri znamki so se pognali na lov za dvema velikima lovorikama – na dirki 24 ur Le Mansa in v svetovnem reli prvenstvu (WRC). Po nekaj letih poskusov so se jim v 2018 želje izpolnile, saj so s Fernandom Alonsom na čelu prepričljivo osvojili prestižno 24-urno dirko, pred le nekaj tedni pa osvojili še ekipni naslov WRC. Tega prav z dirkalnim yarisom!

V spomin na legendo Nürburgringa

GRMN je kratica za Gazoo Racing Masters of Nürburgring, pove pa to, da se je ta yaris pri Toyotinem dirkaškem partnerju kalil tudi na zavojih Zelenega pekla. Za razvoj so pri Toyoti zadolžili Gazoo Racing, s katerim sodelujejo pri vseh dirkaških podvigih, Masters of Nürburgring pa ima poleg očitnega še en, prav poseben pomen. Za mojstra tega slovitega dirkališča so namreč pri Toyoti krstili glavnega testnega voznika Hiromuja Naruseja, ki je tam prevozil ogromno testnih kilometrov. Usoda je hotela, da je leta 2010 v okolici dirkališča izgubil življenje, zato gre tudi za neke vrste počastitev izjemnega dela, ki ga je opravil za Toyoto.

prostornost, udobje, kakovost materialov in obdelave, samodejna parkirna zavora

pomanjkanje odlagalnih prostorov, samodejni menjalnik

brez napak