Hitro ti zleze pod kožo

Ne le alfisti, tudi mi smo že kar težko čakali, da jo lahko preizkusimo. Kako tudi ne, saj so pri Alfi z njo dražili že pred tremi leti, takrat sicer še v konceptni, a že zelo dodelani obliki, kasneje pa so prihod serijske različice zaradi takšnih in drugačnih razlogov večkrat zamaknili.

Kakor koli, tonale je končno tu in oblikovno je zadetek v polno, vsaj glede na odzive naključnih mimoidočih in visoko dvignjene palce. Resda ni stelvio ali celo giulia, a kljub meram kompaktnega križanca je Italijanom tonale zelo dobro uspel. Morda je malce manj skladen glede razmerja med širino in višino, je pa s trikotno sprednjo masko, velikimi režami za zajem zraka v sprednjem odbijaču, ostro urezanimi žarometi s po tremi zavihki LED in na podoben način začrtanimi zadnjimi svetlobnimi telesi ter 20-palčnimi platišči paketa speciale prav gotovo eden (naj)lepših avtomobilov v tem razredu.

Če na prvo mesto postavljate vozne lastnosti in užitek v vožnji, je tonale odlična izbira.


Notranjost – saj ne, da bi bilo z njo kaj narobe, a armaturna plošča je na videz precej generična, brez kakšnih posebnih oblikovnih presežkov, predvsem pa je kakovost uporabljenih materialov in izdelave slabša od audija Q3 ali BMW-ja X1, na primer, in tudi številni drugi predstavniki tega razreda znajo bolje skriti trdo plastiko. Klimatsko napravo upravljate z vrsto klasičnih stikal, nekatere funkcije, kot je možnost vklopa in izkopa samodejnega zaviranja na mestu (auto hold), pa so žal zakopane v številne menije in podmenije osrednjega infotainmenta. Ta si ne zasluži ravno najboljše ocene, saj je zaradi številnih podatkov na 26-centimetrskem zaslonu slabše pregleden, med vožnjo morate preveč pozornosti posvetiti ciljanju majhnih oznak s prstom (izbira radijske postaje, denimo), tudi odzivnost je precej slaba in včasih prst ne prime. Tu je sicer še možnost glasovnega izbiranja (podobno kot pri tekmecih bolj kot ne le za osnovne funkcije in v praksi pogojno uporabna), vmesnika v obliki vrtljivega gumba za razliko od stelvia in giulie žal nima.

Kar zadeva prostornost, je tonale popolnoma spodoben predstavnik svojega razreda. Tudi zadaj je zaradi oblike stropa dovolj prostora za glave tamkaj sedečih, nekaj manj ga je le v širino in trije vštric ni ravno najbolj udobna ideja. Za drobnarije je dobro poskrbljeno (resda so žepi v vratih precej ozki), pred prestavno ročico je veliko odlagalno mesto s površino za brezžično polnjenje mobilnega telefona, prtljažnik pa je ob svojih 500 litrih uporabno oglate oblike, z dvojnim dnom in, seveda, možnostjo povečanja z zlaganjem zadnjih sedežev v razmerju 60 : 40.

Najmočnejši adut alfe tonale so prav gotovo vozne lastnosti, ki so ene izmed najboljših v tem segmentu, z malo nagibanja v zavojih in tudi sicer bolj na ravni (velike) kombilimuzine kot športnega terenca. Natančen volan navduši s svojo odzivnostjo in nudi dobršno mero povratnih informacij glede dogajanja pod sprednjimi kolesi, tako da je tonale izjemno vozniški avtomobil. Če na prvo mesto postavljate vozne lastnosti, užitek v vožnji in podobno, boste resnično navdušeni. Kljub temu udobje ne trpi pretirano oziroma sploh ne – seveda je tonale čvrst, a tudi pri blaženju kratkih udarcev s ceste presenetljivo učinkovit.

9,9 sekunde traja pospešek do stotice; ob odličnem podvozju in športnem značaju bi si želeli boljših zmogljivosti.


Manj navdušeni smo bili nad motorjem, z mehkim hibridom podprtim prisilno polnjenim 1,5-litrskim štirivaljnikom s 96 kW (131 KM). Za vožnjo zgolj z elektriko morate biti z desno nogo resnično nežni oziroma je v praksi skoraj nemogoča; njen namen je predvsem zniževanje porabe in izboljšanje krivulje navora ter s tem povezane prožnosti. Vseeno morate za kaj bolj konkretnega (k čemur odlično podvozje in lega na cesti odkrito prigovarjata) motor gnati v glasne visoke vrtljaje precej neprijetnega zvoka, pri čemer zmogljivosti žal niso nič kaj pretirano športne. Samodejni menjalnik takrat menja ustrezno pozno (možnost ročne izbore z velikima obvolanskima vzvodoma), a dovolj zgodaj, da pri umirjeni vožnji hrup ni moteč.

Nemški premium tekmeci, ki se jim tonale želi postaviti ob bok in s ceno 39 tisočakov to tudi jasno kaže, so tu pač prepričljivejši. A kot celota je alfa vseeno zelo prijetna, celo čustvena izbira, in ni treba biti ravno zagrizen ljubitelj znamke, da ti zleze pod kožo.
 

vozne lastnosti, lega na cesti, volan, oblika

infotainment, zgolj povprečne zmogljivosti, glasen motor

brez napak