Hibridna uvertura

Znano je, da pri Mazdi vedo, kako ustvariti avtomobile, ki zmorejo pričarati pristne vozne užitke. Prvi med njimi je legendarni roadster MX-5. In nekaj malega MX-5 najdemo prav v vsakem Mazdinem modelu. Zato so na podoben način zasnovali svojega novega največjega športnega terenca, ki sodi v razred D. Zamislili so si ga namreč z vzdolžno nameščenim motorjem in s pogonom, ki je v osnovi speljan k zadnjemu kolesnemu paru, kar pritiče premijskim avtomobilom. Da gre za premijski izdelek, potrjuje njegova notranjost, kjer občutek kakovosti nič ne zaostaja za tistim v modelih klasičnih premijskih znamk.

Instrumentna plošča je popolnoma digitalizirana z grafiko, ki se spreminja glede na izbran vozni način. Visoko postavljen osrednji zaslon meri 31,2 centimetra (12,3 palca) in deluje na dotik le v povezavi s funkcijama Android Auto in Apple Carplay, sicer pa je upravljanju multimedijske naprave namenjen sistem s priročnim vrtljivim gumbom. Na splošno ne manjka klasičnih gumbov. Najdemo jih na volanskem obroču za upravljanje avdio naprave, prikazov na instrumentni plošči in za prilagodljivi tempomat. Klasična stikala so namenjena tudi upravljanju klimatske naprave, kar, seveda, pozdravljamo.

Ena od tehničnih zanimivosti CX-60 je osemstopenjski dvosklopčni menjalnik, za katerega se Mazda ni obrnila na kakšnega dobavitelja, temveč ga je razvila sama.


Zaradi izdatne nastavljivosti se zlahka najde udoben položaj za volanom. Tu velja omeniti inovativen sistem, ki na podlagi vnesene višine voznika in položaja oči (tega prepozna kamera) izračuna idealen položaj sedeža, volanskega obroča in vzvratnih ogledal ter ga s samodejnimi nastavitvami predlaga vozniku. Seveda sem sistem preizkusil, a s predlaganimi nastavitvami nisem bil zadovoljen, zato sem obdržal kar svoje.

Priključnohibridni pogonski sklop pri Mazdi predstavlja novost. Gre za kombinacijo 2,5-litrskega bencinskega štirivaljnika, ki zagotavljata 240 kilovatov (327 KM) sistemske moči in okroglih 500 Nm navora, s čimer je to najmočnejša serijska mazda vseh časov, ki ob dveh tonah mase obljublja pospešek do stotice v 5,8 sekunde ter elektronsko omejeno končno hitrost 200 kilometrov na uro. Sklop vključuje baterijo s kapaciteto 17,8 kilovatne ure, ki po meritvenem ciklu WLTP zagotavlja 63 kilometrov dosega na elektriko. Tu sta še 8-stopenjski samodejni menjalnik z dvojno sklopko in mehanski štirikolesni pogon.

Moči je več kot dovolj. Avtomobil ob odločnem pritisku na plin zelo lepo potegne, vendar nekako ne daje občutka pospeška do stotice pod šestimi sekundami. Prav tako nas ni čisto prepričal hibridni sklop. Električni pogon namreč ni tako tih, kot smo vajeni pri drugih modelih, in nekako ne ponuja tiste čiste električne izkušnje, poleg tega se v električnem načinu čuti prestavljanje menjalnika, kar je malce nenavadno. Preklapljanje med bencinskim in električnim pogonom načeloma ni moteče, a ob prazni bateriji postane pogostejše in opaznejše. S polno baterijo smo brez težav prevozili več kot 50 kilometrov. Poraba goriva ob prazni bateriji se je gibala malce pod devetimi litri, s testnim povprečjem 6,5 litra bencina in 24,5 kilovatne ure elektrike na 100 kilometrov.

5,8 sekunde je uradni podatek o pospešku do stotice, pri čemer se veliki SUV v praksi ne zdi tako zelo hiter.


Pri voznih lastnostih se zdi, da so želeli inženirji v veliki športni terenec vcepiti duh MX-5, kar jim je le delno uspelo. Volan je skoraj prečvrst in nenatančen v sredinski legi. Zelo čvrsto je tudi vzmetenje, zaradi česar se ob prispevku 20-palčnih platišč v kabino prenese več tresljajev, kot smo jih pri tovrstnih avtomobilih vajeni. Na drugi strani se kljub sistemu KPC (ta za zmanjševanje nagibanja karoserije v ovinkih zavira notranje zadnje kolo) v ovinkih ne moremo izogniti prečnemu nagibanju karoserije. Zato končni rezultat verjetno ni čisto takšen, kot so si ga v Hirošimi želeli doseči, saj dinamičnost in udobje nista najbolje usklajena.

Tako si pri CX-60 pohvalo zaslužijo predvsem premijska pojava, kakovost materialov in izdelave ter čut za detajle. Malce manj prepričljiv se nam zdi priključnohibridni sklop, pri katerem Mazdi manjka nekaj izkušenj. A to je zanjo šele nekakšna hibridna uvertura oziroma začetek njene hibridne poti in gotovo bodo sledile izboljšave. Sicer pa gre za izjemno zmogljiv in bogato opremljen avtomobil, ki je s ceno 65.390 evrov, kolikor je stal testni primerek z nekaj dodatki, vreden razmisleka, saj je občutno cenejši od tekmecev, kot sta BMW X3 in mercedes GLC.
 

kakovost materialov in izdelave, zmogljivosti, oprema

majhen rezervoar, trdo podvozje

brez napak